S tem so bili lani jeseni na ministrstvu nezadovoljni, v tem »pospešku«, ki si ga je privoščil ta vladni resor, pa je vrsta zanimivih podrobnosti in neskladij, ki nakazujejo, da je ministrstvo pomoč poiskalo precej po domače.
Malo naročilo in ne javni razpis
Perspektivi je ministrstvo z naročilnico oddalo naročilo male vrednosti v višini 9825 evrov, kar je za 175 evrov pod mejo za javni razpis. Kot kaže, je bila Perspektiva edino podjetje, ki so ga pozvali k oddaji ponudbe, saj ministrstvo trdi, da v skladu s svojim pravilnikom pri tem ni dolžno pozvati več ponudnikov. Podjetju, ki ga vodi Cvetka Tinauer, dobra znanka ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič , s katero sta pred leti tudi poslovno sodelovali, so po besedah ministrstva posel oddali na osnovi številnih referenc, ki jih ima na področju investicijskega prava. Kot vrsta storitve je na naročilnici navedena »analiza stanja ter zagotovitev pogojev za nadaljevanje del za Pediatrično kliniko«, kar vključuje analizo pogodbene dokumentacije v vrednosti 7425 evrov, pogovore in pogajanja z izvajalci in uporabnikom ter konzultacije, to pa se ne nanaša le na pravni, ampak tudi na tehnični vidik.
Le nekaj dni po tistem, ko je generalni sekretar na ministrstvu za zdravje Avgust Rebič podpisal naročilnico, s katero se je Perspektiva vključila v pospeševanje gradnje, je ministrstvo vodjo elektronadzora v tem podjetju Dušana Pavčnika s sklepom imenovalo za pooblaščenega predstavnika ministrstva kot vlagatelja pri projektu nove pediatrične klinike (po pogodbah z izvajalci). Pri tem je zanimivo, da je Pavčnik decembra za Dnevnik povedal, da predseduje novi komisiji za spremljanje gradnje NPK, ki jo je imenovala ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, v njej pa sodelujejo še predstavniki ministrstva za zdravje, izvajalca gradbenih del SCT, izvajalca električnih in strojnih napeljav IMP, UKC Ljubljana in Imosa. Pavčnik nam je v teh dneh dejal, da ga je pri tem Dnevnikova novinarka morda narobe razumela. Naj dodamo, da je to malo verjetno, saj ni navedb o novi komisiji ob objavi prispevka demantiral nihče, pa tudi posnetek pogovora potrjuje objavljene besede.
Analiza nared v pičlih 25 dneh
Glede na ponudbo Perspektive naj bi se dela, ki jih je opravila za ministrstvo za zdravje, začela 3. decembra lani (na dan, ko so jim dela oddali), končala pa naj bi se do 28. decembra letos. Očitno pa so bili zelo hitri: analizo stanja so dokončali že 28. decembra lani in jo predali ministrstvu, kjer jo trenutno še preučujejo. Ravno tako so že opravili razgovore s pogodbenimi partnerji ministrstva. »Kar smo imeli opraviti, smo že opravili in zaračunali. Fakturo bomo ministrstvu poslali v teh dneh,« je povedal Pavčnik. Sam pa, kot je pojasnil, za zastopanje ministrstva, na primer na tedenskih sestankih glede NPK, ni plačan in to delo opravlja prostovoljno. V svoji vlogi je Pavčnik uspešen, saj se je uresničila njegova napoved, da bodo delavci na gradbišču NPK delali tudi med prazniki. Da so dela pod njegovim vplivom pospešeno stekla, se strinja tudi strokovni direktor Pediatrične klinike Ciril Kržišnik.
Ali Perspektiva dela isto, za kar je bil plačan Imos?
Čeprav je bila vključitev Perspektive očitno uspešna poteza, ostaja vprašanje, ali se ni lotila tistega, za kar je plačan že Imos. Na ministrstvu zatrjujejo, da Perspektive niso angažirali zaradi nezadovoljstva z Imosovim delom, ampak da so zgolj »popolnili« kadrovski primanjkljaj v sektorju za investicije. Kot so zapisali, je cilj analize »ugotoviti aktualno stanje v NPK, odgovornosti in začrtati optimalno strategijo za dokončanje del«. Ko se je ministrstvo pred koncem leta odzvalo na poročanje medijev o anonimni kazenski ovadbi, ki je bila zaradi oddaje del Perspektivi podana zoper Mazej-Kukovičevo, so sicer zapisali, da je naloga podjetja svetovanje in koordinacija med izvajalci pri projektu. Prav svetovalni inženiring in vodenje projekta (kar vključuje tudi zastopanje naročnika, usklajevanje in nadzor nad izvajanjem del) je pogodbena naloga Imosa.
Da je bilo ministrstvo za zdravje z njegovim delom izredno nezadovoljno, kaže Imosovo zadnje, decembrsko poročilo. V njem se sklicuje na novembrski dopis ministrstva za zdravje, v katerem mu to očita, da ne izpolnjuje prevzetih pogodbenih obveznosti. Imos v poročilu dokazuje, da so trditve o malomarnem opravljanju dela zgolj pavšalne, in ugotavlja, da ministrstvo kot naročnik »zavestno spregleda dejstvo, da končnega roka dokončanja projekta nove pediatrične klinike ni mogoče doseči predvsem iz razlogov nepravilnih in/ali opustitvenih ravnanj naročnika samega. Popolnoma netočne in za Imos nesprejemljive pa so trditve naročnika o naklepnem ravnanju z namenom povzročanja škode.«
Če je bilo ministrstvo za zdravje res prepričano o tovrstnem povzročanju škode, nikakor ni imelo zvezanih rok. Med drugim bi lahko, kot določa pogodba z Imosom, zaradi pomanjkljivega izvajanja ta dela na njegove stroške naročilo pri drugem izvajalcu. Ali čakajo Imos zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogodbe kakšne finančne posledice, bodo na ministrstvu povedali šele po preučitvi Perspektivine analize.
