Tunizija, ki jo je močno prizadela pandemija in z njo povezana huda gospodarska kriza (ni turizma), je zdaj še v hudi politični krizi. V nedeljo zvečer, potem ko so več dni potekali množični protesti proti vladi in parlamentu zaradi slabih gospodarskih razmer, je predsednik države Kais Sajed (63 let) za mesec dni ustavil delo parlamenta, odpravil imuniteto poslancev in odstavil predsednika vlade Hikema Mečičija (47). Glavna tarča teh ukrepov pa je predsednik parlamenta Rašid Ganuči (80), ki je islamist in vodi največjo parlamentarno stranko Enada. Z njim je Sajed že več mesecev v hudem konfliktu, ki onemogoča delo vlade in oblastnih organov. »Po ustavi sem sprejel odločitve, ki so nujne v trenutnem položaju, da rešimo Tunizijo, državo in ljudstvo,« je Sajed zapisal na facebooku. Poudaril je, da je samo »zamrznil delo« parlamenta, saj mu ustava ne dovoljuje, da bi ga razpustil.
Preveč strank in preveč korupcije
Predsednik parlamenta Ganuči in številni drugi pa Sajeda obtožujejo državnega udara. Tudi nemška vlada, denimo, zahteva »vrnitev k ustavnemu redu« in »spoštovanje svoboščin, ki so ena najpomembnejših pridobitev tunizijske revolucije leta 2011«. Tunizija sicer velja za eno najbolj demokratičnih arabskih držav, kjer se je pred desetletjem začela arabska pomlad in kjer je bilo sprejetih še največ demokratičnih sprememb v primerjavi z državami, na katere se je pomlad kasneje razširila. Vendarle pa Tunizijo od znotraj načenja korupcija v zdravstvu, sodstvu, šolstvu in drugod.
Velik problem je tudi ohromitev političnega sistema, kar je v veliki meri posledica dejstva, da je v parlamentu kar 21 strank. Zaradi nenehnih prepirov je parlament nepriljubljen, že nekaj časa pa se pojavljajo zahteve po njegovi razpustitvi. In ko je v nedeljo zvečer predsednik Sajed sporočil ukrepe proti parlamentu, je kljub policijski uri na tisoče Tunizijcev v več mestih prišlo na ulice in z avtomobilskimi hupami in ognjemetom pozdravilo njegove ukrepe.
Sajeda je podprla tudi vojska. V nedeljo zvečer so vojaki, najbrž po njegovem ukazu kot vrhovnega poveljnika, zavarovali vse pomembne stavbe, tudi nacionalno televizijo in parlament. Zelo sporno je tudi, da je odvzel imuniteto vsem poslancem, da bi omogočil sodni pregon nekaterih. Vse te ukrepe je Sajed, sicer profesor ustavnega prava, lahko sprejel tudi zato, ker zaradi politične blokade Tunizija po desetih letih demokracije še vedno nima ustavnega sodišča. Že nekaj časa se je razglašal za varuha ustave, ki pa jo je zdaj očitno interpretiral precej samovoljno.
Obmetavanje s kamenjem
Predsednika vlade Mečičija je Sajed, ki naj bi po ustavi vladal skupaj s premierjem in parlamentom, odstavil predvsem zato, ker so bile množice nezadovoljne z reševanjem socialne in zdravstvene krize. Zaradi pandemije so bolnišnice vse bolj polne, Tunizija pa ima eno največjih smrtnosti v regiji: 18.000 smrtnih primerov ob 12 milijonih prebivalcev. V nedeljo so umrli 204 bolniki s covidom.
V resnici pa so vlada in oblastni organi že od januarja ohromljeni predvsem zaradi konflikta med Sajedom in Ganučijem, prvakom islamistične stranke Enada. Ta je na volitvah leta 2019 spet osvojila največ, 19,5 odstotka glasov, a je veliko šibkejša kot po prvih demokratičnih volitvah 2011, ko je dobila 37 odstotkov glasov.
Danes dopoldne je pred parlamentom prišlo tudi do spopadov med Sajedovimi in Ganučijevimi podporniki. Obmetavali so se s steklenicami in kamenjem. Ganučiju pa so vojaki preprečili, da bi vstopil v parlament. Že ob treh zjutraj mu to ni uspelo, ko je pred parlamentom, kjer so ga spremljali islamistični poslanci, govoril: »Smo varuhi ustave!« Neki vojak mu je odgovoril: »Mi pa smo varuhi ljudstva!«
