O zloglasnih glasbenih kvotah, ki glasbenim urednikom namesto skrbi za predvsem kakovostno glasbo od lanskega poletja nalagajo, da seštevajo sekunde v eter predvajanih slovenskih pesmi, bo presojalo ustavno sodišče. Državni svet bo namreč na pobudo Sindikata glasbenih urednikov Slovenije v sredo razpravljal o zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti 86., 86. a in 109. člena zakona o medijih s predlogom za začasno zadržanje in jo najverjetneje tudi izglasoval. Gre za člene, ki določajo delež slovenske glasbe v radijskih programih.
Prisila je najslabši možni razlog
Pričakovano izglasovana pobuda za oceno ustavnosti zakona o medijih državnega sveta pa ne bo edina tovrstna pobuda, s katero se ukvarjajo na ustavnem sodišču. Konec lanskega leta je svojo pobudo nanje naslovil tudi mariborski Radio City, četudi slednji zadostujejo predpisanim kvotam. »Ugotovili smo, da imajo Slovenci na deklarativni ravni radi slovensko glasbo, a med denimo Stingom in Avseniki bo velika večina izbrala prvega. Taka je pač preferenca trga,« opaža odgovorni urednik Radia City Bor Greiner.
»Država nam tako z zakonom spreminja produkt, ki ga prodajamo na trgu,« razlaga. Greiner sicer meni, da se država loteva povsem realnega problema na napačnem koncu. »Treba je dvigniti kvaliteto slovenske glasbe, a to se ne dela s prisilo. Prisila je vselej najslabši možni razlog,« meni.
Tako so na Radiu City s pomočjo profesorja Jurija Toplaka, ki med drugim na pravni fakulteti mariborske univerze poučuje o ustavnem pravu, vložili pobudo za presojo ustavnosti istih treh spornih členov. Ti predpisujejo, da morajo radijski programi predvajati najmanj 20 odstotkov slovenske glasbe oziroma glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev. Za programe Radiotelevizije Slovenije velja višja, 40-odstotna kvota in 25-odstotna za radijske programe posebnega pomena.
Kvote sicer niso novost, novo je, da morajo omenjene deleže radii od poletja naprej dosegati v treh časovnih pasovih, ob tem pa predvajati še predpisan delež slovenske glasbe, ki je mlajša od dveh let. Slednje po mnenju glasbenih urednikov posega v avtonomijo uredništev, svobodo izražanja in svobodno gospodarsko pobudo.
109. člen govori o nadzoru, ki je v domeni Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Slednja lahko, med drugim, radiem tudi začasno prekliče dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti, če ugotovi, da radii ugotovljenih kršitev niso odpravili v predpisanem roku, oziroma v skrajnem primeru celo razveljavi dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti.
Inšpektorji imajo težave z določanjem, kaj je slovensko
Toda prav Akos ugotavlja, da ima veliko radijskih programov pravzaprav težave zadostiti predpisanim kvotam. Agencija je namreč v minulih mesecih opravila sistematičen inšpekcijski nadzor nad radijskimi programi in preverjala predvajani delež slovenske glasbe. Nadzor je zajel Prvi program Radia Slovenija, Radio 2, Val 202, Radio Center, Radio 1, Radio Hit in Rock Radio Ljubljana.
Od tega sta sprva le Prvi program in Radio 2 zadostila zakonskim zahtevam, so ugotovili na Akosu. Proti preostalim domnevnim kršiteljem so uvedli inšpekcijski postopek in izdali odločbe. O primeru Vala 202 smo v Dnevniku že podrobno pisali; Akos je inšpekcijski nadzor opravil v času olimpijskih iger, ko je bil radijski program zaradi številnih vklopov iz Ria de Janeira zelo nepredvidljiv. Kljub tej izjemni okoliščini so inšpektorji Valu 202 v odločbi očitali nespoštovanje zakona. Spornih je bilo pičlih 86 sekund.
Poleg tega je Akos uvedel tudi postopek zoper Radio Si, »vendar se je kasneje izkazalo, da je bil program predvajan v skladu z zakonskimi zahtevami, zato je bil izdan sklep o ustavitvi postopka«, so razkrili v Akosu. Inšpektorji so namreč sprva tri slovenske avtorje in njihove pesmi razvrstili v tujo produkcijo. To so Mistermarsh in pesem Belly dancer, Severa Gjurin in pesem Not dark yet ter Justin's case in pesem The world is yours.
Na Radiu Si so jim v pritožbi pojasnili, da so omenjene pesmi slovenska glasbena produkcija in da upoštevajoč to dejstvo nedvomno zadostujejo predpisanim kvotam. Šele po tej pritožbi so inšpektorji nadzor ustavili.
»Pomote«, kot so inšpektorji zapisali v uradni odločbi, pa so se dogajale tudi v drugih nadzorih. Denimo ob preštevanju slovenskih pesmi, predvajanih na Radiu Hit, je Akos med tujo glasbeno produkcijo razvrstil celo Guštija in Polono s pesmijo Vedno zame ter Siddharto s pesmijo Na soncu, razkriva odločba.
