V času, ko so posamezne oddaje namenjene predvsem predvajanju reklam in so gledalci na milost in nemilost prepuščeni očitni poblaznelosti onih, ki te umotvore izdelujejo, in tistih v studiu, ki imajo roke na tipki in čakajo na primeren trenutek, da jih predvajajo, je nujno omejiti količino reklam, ki jo lahko prenese povprečni gledalec. Sam sem na primer že davno opustil gledanje komercialnih TV-postaj, ker se nisem več mogel sprijazniti, da bom ob gledanju vsakega filma in vsake druge oddaje v eni uri dobil najmanj 20-minutno porcijo reklam. Vendar tudi na nacionalni televiziji ni nič bolje.
Slovenska TV bi morala uporabiti kot enega od svojih napotkov podobno opozorilo, kot je tako priljubljeno pri reklamah za razne zvarke. Torej: pred vklopom se o tveganju in neželenih učinkih posvetuj s psihologom ali psihiatrom. Seveda velja to zlasti za reklame.
Vzemimo na primer prenos košarkarske tekme. Tekma ima štiri četrtine in v vsaki lahko trenerja vzameta po eno minuto odmora. To znaša ob napetih tekmah šestnajst minut, prištejemo še dve minuti med dvema četrtinama in pet minut med polčasom, kar znaša 23 minut za reklame med tekmo, ki traja kako uro in dvajset minut z vsemi prekinitvami.
Ob tem je treba napisati dve opombi. Prva je, da ne vem, kateri veleum v športnih redakcijah je pogruntal, da minuta odmora ni del tekme, in druga je, da mi je bil na zadnji tekmi med drugimi reklamami šestnajstkrat ponujen svinjski kos mesa brez kosti, in to čeprav sem se že pri petem predvajanju zaklel, da te ponudbe v nobenem primeru ne bom sprejel. Od takrat naprej odlašam, da bi še kdaj stopil v to trgovino.
Vendar se prav pri športnih prenosih pojavlja zanimiv paradoks. Ko tekmo komentira Ivo Milovanovič, si vesel vsake reklame.
Reklame so večinoma izdelane tako diletantsko, da povzročajo ob ponavljanju nasprotni učinek, to je odpor. Poleg tega podcenjujejo kupca in ga spreminjajo v ovco, saj naročniki pričakujejo, da bomo kot čreda oblegali trgovine, ki jih oglašujejo.
Vsekakor se je treba spopasti s problemom reklam in zakon o medijih dopolniti z ustreznimi določili, ki bodo ščitile gledalca.
Jurij Lenard, Ljubljana