Obmejne občine Ilirska Bistrica, Črnomelj, Brežice, Lendava, Grad in Podlehnik pričakujejo begunce. Tam bo ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju s civilno zaščito predvidoma postavilo sprejemne centre, v katerih bo opravljen prvi popis oseb, je po včerajšnjem sestanku operativne skupine, pristojne za pripravo na morebitni prihod večjega števila migrantov, povedal državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic. Od tam bi jih potem vozili v nastanitvene centre drugod po državi.
Vračanje v Srbijo
Prihod večjega števila beguncev je v prihodnjih dneh in tednih mogoč, ker se razmere na mnogih državnih mejah v okolici Slovenije spreminjajo. Na svoji južni meji s Srbijo Madžarska dokončuje ograjo in razporeja vojsko. Nemčija, ki je doslej migrante sprejemala odprtih rok, je na mejah uvedla nadzor, kar migrante na mejah zadržuje. Nadzor na mejah je napovedala tudi Avstrija. Strategije beguncev, ki skozi Balkan potujejo proti bogatejšim evropskim državam, niso enoznačne. Različne skupine ubirajo različne poti, veliko jih je prepuščenih tudi odločitvam tihotapcev.
Na MNZ predvidevajo, da bi lahko otežene razmere na madžarski meji s Srbijo begunce preusmerile skozi Hrvaško in Slovenijo. To se utegne zgoditi tudi zato, ker namerava z današnjim dnem Madžarska uvesti strožjo obravnavo beguncev in jih med drugim vračati v Srbijo. »Madžarska je že pred časom Srbijo razglasila za varno državo, kar pomeni, da lahko poskuša tja vračati begunce, če jih bo Srbija seveda hotela sprejeti,« opozarja slovenska pravnica Gruša Matevžič, ki deluje v Madžarskem helsinškem komiteju v Budimpešti.
»Begunci se lahko zoper odločbo o vračanju sicer pritožijo, a bodo o tem odločala zgolj sodišča nižjih stopenj, zato je vprašanje, kako kakovostne bodo te odločitve,« skrbi Matevžičevo. Madžarski Helsinški monitor se že pripravlja na naglo vlaganje pritožb na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. To bi lahko hitro izdalo začasne odredbe, da je treba begunce do končne odločitve zadržati na Madžarskem.
Res pa je, da se begunci, katerih pravice so glede na trenutno stanje azilnih sistemov učinkovito zaščitene predvsem v zahodnoevropskih in severnoevropskih državah, odločajo med nemogočimi izbirami. Tudi na Madžarskem so namreč razmere tako slabe, da je včeraj avstrijsko ustavno sodišče odločilo, da prosilcev za azil ni primerno vračati na Madžarsko. Sodišče je odločalo o posamičnem primeru matere z otroki, ki so pribežali iz Afganistana, vendar je v odločitvi obenem zapisalo, da morajo oblasti »bolj natančno kot doslej upoštevati razmere za begunce na Madžarskem«. Več sodb zoper vračanje na Madžarsko je bilo doslej že izdanih tudi v Italiji.
Begunci kriminalizirani
Na Madžarsko je v zadnjem letu pribežalo več kot 150.000 beguncev in sistem, ki tujcem že sicer ni naklonjen, je klecnil. Madžarska z današnjim dnem uvaja novo zakonodajo, ki bo neregularno prestopanje meje kriminalizirala. V centrih, v katerih so nastanjeni begunci, so higienske razmere obupne in preskrba je pomanjkljiva. Zadnji incident, o katerem so poročali mediji, se je zgodil v sprejemnem centru ob srbski meji, kjer so policisti beguncem, zaprtim v štiri ograde, po zraku metali pakete s hrano, da so se morali zanje prerivati kot živali.
Da se na Madžarskem dogajajo stvari, s katerimi »ne moremo biti zadovoljni«, je priznal tudi Boštjan Šefic. Kljub temu, je napovedal, bo do nadaljnjega Slovenija upoštevala meddržavni dogovor in bo begunce tja vračala. Hkrati, je povedal, pa Slovenija načrtuje centre za nastanitev več tisoč ljudi, ki tu – ko in če bodo prišli – predvidoma ne bodo hoteli zaprositi za azil. Iz pojasnil MNZ je mogoče razbrati, da bodo poskušali upoštevati vsa pravila, ki govorijo o vračanju, a če bo ljudi preveč in če jih druge države ne bodo hotele sprejeti (Madžarska se že upira), pač ne bo druge možnosti, kot da ostanejo v Sloveniji, četudi v zasilnih nastanitvah ali v šotorih. Hkrati je mogoče predvideti, da begunci v Sloveniji ne bodo želeli ostati in bodo skušali najti načine, kako oditi naprej. O tovrstnih predvidenih dogodkih in možnem sodelovanju se že pogovarjajo Avstrija, Slovenija in Hrvaška.
Madžarska ima, kot kaže, bolj individualizirano strategijo ravnanja z begunci. Med drugim naj bi začela graditi dodatne centre za begunce, dva tudi v odročnih krajih v bližini meja s Slovenijo in Avstrijo. Tja naj bi potem Madžarska vozila tiste, ki jih bo prijela ob prestopu meje s Srbijo. Včeraj so posebni avtobusi že vozili begunce s srbske meje in sicer neposredno na mejo z Avstrijo, od koder so begunci potem vstopili na avstrijska tla. Če drži, da bosta nova centra za begunce postavljena tudi v bližini naših meja, Madžarska morda načrtuje, da se bodo od tam begunci potem izmuznili in nadaljevali pot proti zahodu. Šefic je včeraj večkrat poudaril, da so razmere dinamične in da se bodo posledično tudi slovenske odločitve lahko iz dneva v dan spreminjale. Pozval pa je vse organizacije in posameznike ki bi lahko ponudili prenočišča beguncem, naj to sporočijo MNZ. O nastanitvi in oskrbi beguncev je MNZ že dogovorjeno z lokalnimi skupnostmi ter nevladnimi organizacijami.
