Steklarna Hrastnik, ki je v lanskem letu kljub manjšemu padcu prihodkov ustvarila rekordne poslovne rezultate, z dobički pa vedno bolj napaja lastnika Igorja Laha, bo del proizvodnje v kratkem preselila v Indijo.
»V minulem mesecu smo bili z našim lastnikom Igorjem Lahom v Indiji, kamor se bo delno selila proizvodnja namiznega stekla – razlog je dejstvo, da je Indija sama velik trg, je pa lahko tudi izhodišče za druge azijske trge. Poleg tega je zakonodaja tam zelo naklonjena tujim investitorjem,« razkriva Andrej Božič, direktor Steklarne Hrastnik. Dodaja, da je Slovenija za množično proizvodnjo pač predraga, zato se ozirajo po drugi steklarni, ki bo ali na Poljskem ali v Indiji. Steklarna Hrastnik bo tako v prihodnjih letih v Sloveniji, kot je predvideno, rasla predvsem organsko. Na Poljskem se povezuje s podjetjem, ki se ukvarja z dekorjem različnih steklenic, in kot napoveduje Božič, bodo verjetno vanjo vstopili tudi kapitalsko.
Na Ciper milijonsko posojilo, zdaj še dividende
»Obdobje sanacije je končano, podjetje je trdno, finančno stabilno in likvidno,« je Božič zapisal v lanskoletnem letnem poročilu. Steklarna, ki jo lastniško obvladuje Lahova ciprska družba Ampelus Holding, je lani prodala za okrog 44 milijonov evrov izdelkov, kar je odstotek manj glede na leto 2013. Izpad je drugače posledica 49-dnevnega zastoja dela proizvodnje zaradi investicijsko-remontnih del. Tudi sicer je za njimi leto izjemno visokih vlaganj. Letos naj bi lastniku s Cipra prvič poslali dividende, že pred tem pa so morali Lahu odobriti obsežno posojilo.
Dodatna denarna sredstva bodo prišla še kako prav za znanega poslovneža, ki je obogatel v času divje pidovske privatizacije, zaradi domnevno spornih ravnanj v propadlem Liku Vrhnika pa mu grozi zaporna kazen. Njegova podjetja se v glavnem ukvarjajo z velikopoteznimi nepremičninskimi projekti v Sloveniji in na Hrvaškem, ki jih je moral po začetku finančne in gospodarske krize ter očitnega pomanjkanja finančnih virov ustaviti.
Tako med drugim stoji deset milijonov evrov vreden projekt Pot na Tojnice pri Vrhniki, kjer bi se morala leta 2010 začeti gradnja poslovno-industrijskega središča. Podobna je stanje na hrvaškem otoku Hvar, kjer je Ceeref na 156.000 kvadratnih metrih načrtoval gradnjo naselja luksuznih vil, in v Karigadorju pri Novigradu, kjer bi moralo zrasti 11 hiš. Na čakanju sta tudi projekt 70 vrstnih hiš na Drenovem Griču pri Vrhniki in gradnja 25 milijonov evrov vrednega projekta Beli križ nad Piranom.
Pretakanje denarja na Ciper in v Luksemburg
Kljub temu Lah še naprej velja za enega najbogatejših Slovencev, saj je v zadnjih letih v davčnih oazah nakopičil velikansko premoženje. Tako mu je uspelo na družbe v Luksemburgu in Cipru preseliti za skoraj četrt milijarde evrov premoženja svojih slovenskih podjetij. To je počel s posojanjem, preprodajo naložb, dokapitalizacijami.... Samo v ciprski Ampelus Holding se je v letih od 2008 do 2010 nateklo za kar 180 milijonov evrov kapitala.
Da so Lahove družbe Ampelus Holding, Kalantia in G.I. Dakota Investments na Cipru in Ceeref SA v Luksemburgu še naprej dejavne, pa razkrivajo podatki o pretakanju denarnih sredstev iz Slovenije na njihove račune. Tako je manjše podjetje R-NŠ v lasti Ampelusa konec junija letos Ceerefu posodilo 200.000 evrov. Že prej, v začetku aprila, ko je bil Lah s štiri milijone evrov težko ponudbo v igri za nakup časopisne hiše Delo, pa je na Ciper iz Steklarne Hrastnik prejel milijon evrov visoko posojilo.
Kakšno je danes finančno stanje v Lahovih družbah, ni mogoče preveriti. Medtem ko podatki za tiste s Cipra niso dostopni javnosti, ima Ceeref, Lahova osrednja nepremičninska družba, ki kotira na Dunajski borzi, na voljo zgolj poročilo za leto 2013. Iz njega izhaja, da je imel Ceeref za okoli 30 milijonov evrov premoženja v obliki delnic in lastniških deležev odvisnih družb. Od njih si je obenem izposodil nekaj manj kot deset milijonov evrov.
Osumljenec v preiskavi oškodovanja Lika Vrhnika
Poleg Steklarne Hrastnik je v Lahovih rokah še ena znana naložba, Kirurški sanatorij Rožna dolina. Ta ustvari slabih šest milijonov evrov prihodkov na leto, lani pa je uspelo podjetju doseči za nekaj več kot 400.000 evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). V njegovih bilancah se sicer skriva kar 1,4 milijona evrov bančnega depozita. S to prvo zasebno bolnišnico v Sloveniji je povezan še en nepremičninski projekt. Na Šmartinski cesti v Ljubljani že od leta 2007 načrtujejo zgraditi novo samoplačniško bolnico, ki bi omogočala razvoj dejavnosti kirurškega sanatorija.
