Povedal je tudi, da bodo na Dobu v petek ob 17. uri tisti, ki mislijo, da prihaja do krivice. Vse, kar bodo počeli, bodo počeli mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo. Tako naj počno vsi tisti, ki bi se jim radi pridružili bodisi v koloni vozil bodisi na samem kraju, je dodal Črnčec. S seboj naj prinesejo slovenske zastave, je še pozval.
Prepričani so namreč, da gre Janša na prestajanje krivične in nepoštene kazni, Slovenija pa da je ujetnica krivične sodbe.
Spremstvo v koloni
Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je Črnčeca dopolnil, naj tisti, ki Janše ne bodo pospremili v koloni na avtocesti, ampak na Dobu, na kraj pridejo okoli 16.30, saj bo del poti zaprt za avtomobile in se bo treba odpraviti peš.
Primc je spomnil na pisma podpore, ki jih na spletu zbirajo za soprogo Janše, Urško Bačovnik Janša. V elektronski obliki so jih po njegovih besedah zbrali skoraj 3000, kot pravi, so ljudje začeli podpise zbirati tudi fizični obliki in jih prav tako zbrali med 2000 in 3000. Največji zagon podpisovanja pričakuje v naslednjih dneh, ko naj bi Janša začel prestajati zaporno kazen.
Napovedal je tudi, da bodo aktivnosti izvajali do izpustitve Janše, Črnčec pa pravi, da bodo to počeli v skladu z ustavo.
Iniciativa za ustanovitev odbora za človekove pravice in temeljne svoboščine - Odbor 2014
Zato so v civilno-družbenih organizacijah ocenili, da je čas, da ustanovijo Iniciativo za ustanovitev odbora za človekove pravice in temeljne svoboščine - Odbor 2014. Obravnavati je namreč treba to, zakaj je danes odprto vprašanje pravne države in vladavine prava, je dodal Črnčec in spomnil, da smo v času, ko se vodjo opozicije v zapor pošilja tri tedne pred volitvami.
Nekdanji ustavni pravnik Tone Jerovšek se je osredotočil na ustavno odločbo, s katero so ustavni sodniki pred dnevi zavrgli pritožbo Janše, ker še niso izkoriščena druga pravna sredstva.
Iz ustavne odločbe izhaja, da je Janša ustavnemu sodišču predlagal, naj pritožbo obravnava izjemoma, pred izčrpanjem pravnih sredstev na podlagi določbe zakona o ustavnem sodišču.
Jerovšek se tukaj sprašuje, ali so v Sloveniji zagotovljene ustavne pravice do poštenega sojenja, obrambe, izrabe pravnih sredstev in do vseh pravic, ki jih predstavlja civilizirana Evropa. »Kar se dogaja pri nas, ni normalna država in ustavne pravice se ne izvajajo,« je dejal. Spomnil je, da zakon o ustavne sodišču omogoča izjeme, izjeme pa so prav zato, da se jih uporabi, ko je to potrebno.
Nepopravljive posledice
Ta primer je po njegovem mnenju tako izjemen, da ga morda ne bo še sto let in kliče po temu, da bi ustavno sodišče sprejelo pritožbo. Za Janšo bodo po njegovem mnenju nastale nepopravljive posledice, kajti zaporne kazni ni mogoče popraviti z odškodninami. In v tem primeru bodo po njegovem zagotovo izplačane.
Tudi dekan kranjske fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj se je strinjal s to kritiko in se vprašal, kako je pritožnikova zahteva za varstvo zakonitosti lahko učinkovito pravno sredstvo, če vrhovno sodišče do petka te zahteve ne bo začelo obravnavati, pritožnik pa bo pristal v zaporu in bo izločen iz predvolilnega boja.
Edina procesna prepreka je po njegovem mnenju tukaj vrhovno sodišče samo, saj da je v normalnih pravnih državah znano, da takrat zadeve, ko je ogrožena svoboda posameznika, obravnava prednostno. Tudi Jerovšek poudarja, da je možno, da vrhovno sodišče do petka zadrži izvajanje kazni.
Začetek državljanske vojne
Nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti pa je ostro pripomnil, da odločitev sodišča napoveduje začetek državljanske vojne, nikomur v državi pa ni več zagotovljena pravna varnost. »Pravosodje in njegovi gospodarji uporabljajo surova sredstva, s katerimi vodijo državljansko vojno,« je še povedal. Državljanska vojna sicer po njegovem ne pomeni nujno, »da se koljemo z meči«, ampak da ni pravnega reda, kar da se dogaja.
Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs je omenil, da sta obsojena v zadevi Patria Janez Janša in Tone Krkovič ključni osebi osamosvojitve. Dejstvo, da je tisti, ki je podpisal pogodbo s Patrio oproščen, nekdo drug pa na podlagi te pogodbe obsojen, pa je po njegovem mnenju diskreditacija osamosvojitve. »Sodba in volitve so tempirane tako, da se onemogoča volilna pravica velikega števila volivcev,« je menil.
