»Čez dan smo čistili, ponoči pa dežurali. Če se je kakšno drevo zrušilo, smo ga nemudoma odstranili, da so bile ceste ves čas prevozne in se je dalo priti do vsake hiše, saj se nikoli ne ve, kdaj je potrebna urgenca. Aktivnosti še vedno trajajo praktično 24 ur na dan,« pravi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gaberke Aleksander Judež, ki je imel v minulih dneh – kot vsi gasilci v državi – polne roke dela.
Veliko delali, malo spali
V gabrškem gasilskem društvu v občini Šoštanj je več kot 300 gasilcev, od tega je 50 aktivnih in vsak trenutek pripravljenih na posredovanje. Zaradi izrednih razmer so v tokratne akcije vključili še dodatne moči. »Spali smo bolj malo. Ni kaj, za trenutek zapreš oči, jih spet odpreš in greš naprej. Najhuje v tokratnih akcijah je nočno odstranjevanje drevja, ki ves čas poka. Strašljivo je, ker nikoli ne veš, kdaj bo del smreke, leda ali žleda priletel po zraku in ti padel naravnost na glavo,« o pretečih nevarnostih razlaga Judež.
Ko so za silo usposobili ceste, so priskočili na pomoč še ekipi Elektra Celje, ki so ji pomagali pri čiščenju potrganih daljnovodov. Neustrašnost in trud sta se obrestovala, saj so v ponedeljek pozno ponoči v vasi spet zasvetile luči, v gasilskem domu pa je zavladalo nepopisno veselje. Zdaj pomagajo pri čiščenju cest in usposabljanju daljnovodov v okoliških krajih.
Ljudje se najprej obrnejo na gasilce
Judež se zaveda, da se ljudje v najtežjih razmerah vselej najprej obrnejo na gasilce, četudi so za določene težave pristojne druge službe, a ne beži od odgovornosti. Zaveda se tudi, da se marsikomu zdi samoumevno, da ob katastrofah nesebično priskočijo na pomoč možje v modrih uniformah, ki za svoje delo niso plačani. A vse odtehta že hvaležen pogled in topel stisk roke. Drugače je z državo, pravi, ki se očitno ne zaveda pomena prostovoljnega gasilstva.
»Mi smo prva sila v občini, prva udarna moč, kot poudarja tudi sam župan. Naj se zgodi kar koli, gremo gasilci prvi na posredovanje. Naša občina zelo dobro skrbi za nas, ampak to ni dovolj. Iz žaklja se lahko vzame samo toliko, kolikor je v njem, zato bi za nas moralo skrbeti tudi ministrstvo za obrambo,« potarna Judež.
Urejanje statusa gasilca se vleče kot jara kača
Država oziroma politiki, ki ob naravnih katastrofah prostovoljne gasilce opisujejo kot nacionalno bogastvo in trosijo raznorazne superlative na njihov račun, se ob spreminjanju zakonodaje le redko spomnijo nanje. »Nič nas ne vprašajo, nič ne naredijo, da bi nam bilo kaj lažje. Urejanje statusa gasilca se vleče kot jara kača. Država bi nam lahko pokrila vsaj dodatno zdravstveno zavarovanje. Vsaka vlada obljublja, a nobena nič ne izpelje,« opozarja Judež in dodaja, da morajo tudi za uniforme sami plačati polno ceno.
Da se država mačehovsko obnaša do gasilcev, meni tudi predsednik PGD Košana Jože Morel, sicer tudi poveljnik civilne zaščite v občini Pivka. »Že s tem, ko nič ne ukrene, država kaže podcenjujoč odnos do gasilcev. S politiko se ne ukvarjam, sem operativec, a bedasto se mi zdi, da fante in može, ki z veseljem delajo zastonj in pri tem tvegajo svoja življenja, država še dodatno obdavči. Pri nabavljanju opreme namreč nismo oproščeni plačevanja DDV, prav tako ne, če na intervenciji razbijemo ogledalo ali luč, čeprav velikokrat rešujemo tudi državno imovino. Kakšna država je to?« se sprašuje Morel.
Tudi prostovoljci bi radi beneficiran staž
V vodstvu Gasilske zveze Slovenije (GZS) pravijo, da pripravljajo teren za pogajanja z vlado. »Naši gasilci se venomer izpostavljajo, ob vsaki uri in ob vsakem vremenu so pripravljeni pomagati nekomu v nesreči, pri tem tvegajo lastna življenja, a v zameno ne dobijo popolnoma nič. Zato bi radi sistemsko rešili bonitete – bodisi pri dohodnini bodisi pri zavarovanju –, saj bi imelo to za naše gasilce velik psihološki učinek,« je prepričan poveljnik GZS Franci Petek.
Poleg bonitet se zavzemajo tudi za stimuliranje delodajalcev, ki zaposlujejo prostovoljne gasilce. »Delodajalec mora pustiti gasilca na intervencijo, saj lahko v nasprotnem primeru tudi kazensko odgovarja. To je zakonsko rešeno, toda to za delodajalca ni nobena stimulacija, kvečjemu breme. Zato marsikdo nerad zaposli gasilca. Če pa bi delodajalec denimo plačal manj dohodnine, bi imel interes, da zaposli gasilca – kot če zaposli invalida ali iskalca prve zaposlitve,« je jasen Petek.
In na kateri točki je trenutno GZS v pogajanjih z državo? »Žal smo šele na začetku, saj se je pred slabim letom zamenjalo vodstvo gasilske zveze. Trenutno pripravljamo detajlne evidence, ki bodo specificirale, kdo vse bi bil upravičen do beneficiranega staža. To bi bili, jasno, le operativci, ki so izpostavljeni v intervencijah, in taki, ki opravljajo nadzorovana usposabljanja. Ko bodo evidence vzpostavljene, bomo šli z izračuni in argumenti na pogajanja. Kajti če bi rekli državi, da hočemo benefikacijo za vseh 50.000 gasilcev, bi nas bržkone odslovili z vprašanjem o našem zdravju,« je razložil poveljnik gasilske zveze.
O morebitnih spremembah zakonodaje smo povprašali tudi na ministrstvo za obrambo, a v treh dneh nismo prejeli nobenega odgovora.
