Potem ko je spomladanski memorandum med državama začasno spravil spor z dnevnega reda in omogočil slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k Evropski uniji, je pol leta kasneje vprašanje spet pred obema državama. Tokrat se razhajanja vrtijo okoli pisma BIS, ki sta jo zunanja ministra obeh držav julija letos v pismu znova prosila za podporo pri reševanju vprašanja prenesenih deviznih vlog, kar je povezano s problematiko nekdanje LB Zagreb. Sporazum o nasledstvu SFRJ namreč določa, da pogajanja o tem potekajo pod okriljem BIS, in to med vsemi naslednicami SFRJ.
BIS je na poziv zunanjima ministroma odgovorila s pismom, ki nosi datum 25. julij, v teh dneh pa je prišel v javnost. BIS je ponovila svoj pogled, da »prispevek banke v smislu dobrih uslug ne bi prinesel dodane vrednosti k rešitvi teh vprašanj«, nadalje pa je nakazala, da bi »z zadovoljstvom nudila prostore za srečanja strank za pričakovana pogajanja«, in ponudila celo telefonsko številko osebe za logistiko.
Kaj natančno to pomeni? Odvisno od tega, ali vprašate hrvaške ali slovenske predstavnike.
Pokrovitelji ne igrajo košarke
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić pravi, da se je BIS s tem odgovorom praktično razglasila za nepristojno za posredovanje v sporu. Po njenem BIS ni več možnost in je treba najti rešitev v medsebojnih pogovorih, morda pa tudi ob mediaciji posrednika. Hrvaška je bila do reševanja vprašanja LB v okviru nasledstva SFRJ sicer vseskozi zadržana.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec pravi, da pismo razume drugače in da se BIS ni razglasil za nepristojnega. »O tem, da ni pristojen organ, pred katerim bi se lahko iskala rešitev, (BIS) v pismu ne piše,« meni MZZ.
Različne razlage pisma so tudi posledica različnih razlag besedila sporazuma o nasledstvu, ki so ga podpisale Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija in Makedonija. Ta pravi, da bodo pogajanja o prevzemu jamstev za prenesene devizne vloge potekala »pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave«. Kaj »pokroviteljstvo« pomeni? »Sporazum ne določa mediacijske ali druge vloge BIS, pač pa nujnost pogajanj držav naslednic pod njenim okriljem,« pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Slovenski strokovnjak za nasledstvo, ki je želel ostati neimenovan, enako pravi, da ne gre za posredniško ali pogajalsko vlogo BIS, »saj tudi na evropskem prvenstvu nihče ne pričakuje, da bodo pokrovitelji igrali košarko«. Po njegovem že to, da je BIS ponudila nevtralne, eksteritorialne prostore za pogajanja s storitvami, kot je prevajanje, ustreza definiciji pokroviteljstva.
Potrebno je soglasje petih
Hrvaška očitno nasprotno ocenjuje, da pokroviteljstvo pomeni posredniško vlogo ali pa nobene. Pusićeva je namreč odgovor BIS ocenila tako, da ponuja le prostor za pogajanja, česar pa »ne potrebujemo«, ker lahko potekajo kjer koli. Po njeni oceni je odgovor BIS zavrnitev posredniške vloge, zato je čas za nadaljevanje dvostranskih pogovorov. To se bo zgodilo oktobra s srečanjem zunanjih ministrov in finančnih strokovnjakov obeh držav.
Tudi glede dometa dvostranskih pogovorov so razhajanja. Omenjeni poznavalec dodaja, da druge možnosti pogajanj kot pod okriljem BIS sploh ni, ker tako določa nasledstveni sporazum. Zato bi tudi soglasje o vnovičnem začetku pogajanj morale dati vse naslednice oziroma guvernerji centralnih bank, ne le Slovenija in Hrvaška. Če tega ne bo, se bo čakalo, dokler dogovor ne bo sklenjen, pravi. Ali bi preostale države pristale na pogajanja, ni jasno. Erjavec je glede tega julija pisal vsem štirim kolegom, vendar po naših informacijah še od nobene države ni prišel odgovor, niti od Hrvaške.
Slovenija in Hrvaška sta se tako znašli v podobnem položaju kot po dogovoru bivših premierjev Jadranke Kosor in Boruta Pahorja leta 2010, da se vprašanje Ljubljanske banke rešuje pod okriljem BIS, pa je nato iz Basla prišel podoben odgovor kot zdaj, ki sta si ga državi prav tako razlagali različno. Razlika je ta, da sta državi vmes, letos spomladi, podpisali memorandum, v katerem se je Hrvaška zavezala, da bodo tožbe, ki proti LB in NLB potekajo pred hrvaškimi sodišči s pooblastilom hrvaške vlade, mirovale, medtem ko se išče rešitev. Gre za skupno 270 milijonov evrov. Vendar so tudi pri razlagi tega člena razlike. Po hrvaških zakonih lahko mirovanje traja dve leti in Pusićeva je v torek na Bledu omenila, da je toliko časa tudi na voljo za iskanje rešitve. Slovenija nasprotno trdi, da morajo mirovati do končne rešitve.
