V poročilu so zapisali, da obstajajo utemeljeni razlogi, da so marca in aprila vsaj štirikrat uporabili kemično orožje. Komisija ni mogla natančno določiti, kdo je dejansko uporabil to vrsto orožja, bodo pa v Damask poslali ekipo strokovnjakov, ki bo zadevo raziskala. Vojni zločini in zločini proti človeštvu so poleg tega v Siriji postali del vsakdana, so ugotovili.

Ne vedo, za katere kemične snovi gre

Preiskovalci izpostavljajo štiri napade, v katerih je bila uporabljena "omejena količina strupenih kemikalij". Gre za napada, ki sta se 19. marca zgodila v provincah Alep in Damask, za napad 13. aprila v Alepu in napad 29. aprila v provinci Idlib.

Kljub temu pa komisiji zaenkrat ni uspelo brez dvoma razjasniti, za katere kemične snovi gre in kdo jih je uporabil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nove ravni krutosti in surovosti

Članica komisije Carla del Ponte je sicer maja dejala, da pričevanja kažejo na uporabo kemičnega orožja na strani upornikov, a kot je danes poudarila komisija, za to ne obstajajo trdni dokazi.

Komisija je ugotovila tudi, da se je situacija na področju človekovih pravic od začetka leta še poslabšala. Strani, vpletene v konflikt, naj bi izkazale "nove ravni krutosti in surovosti", kar je še okrepila vse večja dostopnost orožja, v poročilu, ki pokriva obdobje od 15. januarja do 15. maja, ugotavlja komisija.

Sistematični napadi na civiliste

Preiskovalci so vojsko obtožili umorov, mučenja, posilstev, nasilnih preselitev in drugih nehumanih dejanj. »Številna so zagrešili v okviru sistematičnih napadov na civiliste,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil vodja preiskovalne komisije Paulo Pinheiro.

Obenem komisija tudi uporniške sile obtožuje vojnih zločinov, med katerimi so med drugim izvensodne usmrtitve in mučenje. Kljub temu še enkrat izpostavlja, da te zlorabe ne dosegajo moči in obsega tistih, ki so jih zagrešile vladne sile in z njimi povezane milice.

Komisiji, ki deluje v skladu z mandatom Sveta ZN za človekove pravice, Damask sicer še vedno ni dovolil vstopa v državo. Od začetka mandata septembra 2011 je tako v okoliški regiji in Ženevi opravila 1630 pogovorov in preiskavo 30 obtožb pobojev, od katerih naj bi se jih 17 zgodilo po 15. januarju.

Putin: Tuje vojaško posredovanje bi bilo neuspešno

V ospredju današnjega vrha Evropske unije in Rusije v Jekaterinburgu je bil spor glede reševanja krize v Siriji in odločitve Bruslja o odpravi embarga na izvoz orožja v to državo. Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bi bilo morebitno tuje vojaško posredovanje v Siriji neuspešno.

»Še enkrat smo poudarili, da bi bil vsakršen poskus vplivanja na razmere s silo in neposrednim vojaškim posredovanjem obsojen na propad,« je dejal Putin na skupni novinarski konferenci s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.

Putin ne želi rušiti ravnotežja v regiji

Putin je tudi zagotovil, da Rusija sirskemu režimu ni dobavila protiletalskih raket S-300, na kar je nedavno namignil sirski predsednik Bašar al Asad. »Pogodba je bila podpisana pred več leti, vendar še ni bila izpolnjena,« je pojasnil Putin. »Ne želimo rušiti ravnotežja v regiji.«

Putin je še dejal, da je S-300 »eden najboljših, če ne najboljši sistem zračne obrambne na svetu«. Asadov režim bi lahko s temi raketami sestrelil izraelska letala, ki so v zadnjem času večkrat bombardirala cilje v Siriji.

Madež na vesti človeštva

Rompuy je dejal, da je Bruselj izrazil polno podporo rusko-ameriški pobudi za sklic mirovne konference o Siriji, na kateri bi sodelovali tako predstavniki Asadovega režima kot opozicije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Kar se dogaja v Siriji, je madež na vesti človeštva,« je pristavil Barroso.

Na današnjem vrhu naj bi sicer govorili tudi o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki bo nasledil veljavni sporazum iz leta 1994.

Na plenarnem srečanju naj bi razpravljali tudi o energetskih, trgovinskih in prometnih vprašanjih, o vizumih ter o boju proti terorizmu, unija pa naj bi tudi znova izrazila zaskrbljenost zaradi zatiranja ruske civilne družbe.