Če je jug Evrope postal že sinonim za utajevanje davkov, pa so si le redki Američani predstavljali, da bi lahko to postal njihov kronski dragulj – Apple.
Da se v jabolku dogaja nekaj sumljivega, če že ne gnilega, je bilo jasno takoj, ko je kongresna preiskovalna komisija objavila svojo ugotovitev, da se je Apple z edinstvenimi prijemi izognil plačilu davkov na okoli 44 milijardah dolarjev dobička. V Applu so sicer prepričani, da niso ravnali niti nezakonito niti nemoralno, pozornost ameriške in svetovne javnosti pa želijo izkoristiti za debato o potrebnih spremembah sistema korporativnega obdavčevanja. A zadnja beseda o tem bo bržkone pripadla kongresu ali celo sodiščem, če bo zaslišanje ključnih akterjev, med katerimi je kongres včeraj obiskal tudi izvršni direktor tehnološkega velikana Tim Cook, privedlo tako daleč.
Kot vse kaže, bi moral Apple, ki je lani v ZDA plačal skoraj šest milijard dolarjev davkov in bil s tem največji davkoplačevalec čez lužo, plačati še precej več davkov. Vseeno se je temu z zapletenim in po mnenju mnogih vsaj moralno spornim sistemom izognil. Kongresna preiskovalna komisija je namreč ugotovila, da ima Apple na Irskem tri hčerinske družbe, ki praktično nimajo zaposlenih in delujejo na nekakšni »nikogaršnji zemlji«, kar zadeva davčno pristojnost. Kot takšne jih je najraje obravnaval Apple, ki je ocenil, da družbam ni treba plačevati davkov niti na Irskem niti v ZDA.
Ena izmed omenjenih družb Apple Sales International je v obdobju štirih let ustvarila 74 milijard dolarjev prihodkov. Samo v letu 2011 je ustvarila 22 milijard dolarjev prihodkov, a je plačala le deset milijonov dolarjev davkov, kar pomeni efektivno davčno stopnjo, nižjo od 0,05 odstotka. Druga izmed irskih družb Apple Operations International, ki ima sedež v irskem mestu Cork, je od leta 2009 do 2012 prejela skoraj 30 milijard dolarjev prihodkov od dividend. Njen čisti dobiček je med letoma 2009 in 2011 predstavljal 30 odstotkov celotnega dobička Appla v tem obdobju. Kljub temu tehnološki velikan ni plačal niti centa korporativnega davka, saj je našel luknjo v sistemu. Ker so imele družbe prijavljen sedež na Irskem in ne v ZDA, se je Apple izognil plačilu davkov domačim organom. Sočasno se je na Irskem oprl na dejstvo, da so bile družbe upravljane in nadzorovane iz ZDA, s čimer se je znova izognil plačilu davka, tokrat na otoški državi, kjer znaša korporativni davek sicer nizkih 12,5 odstotka.
Korporativni davek v ZDA znaša na drugi strani kar 35 odstotkov in je eden izmed najvišjih v razvitem svetu. Nič čudnega torej ni, da se želijo številna podjetja, ne samo Apple, plačilu takšnih davkov vsaj delno izogniti. Tako kot je povsem logično, da si želi vsak državljan priskrbeti kar največ davčnih olajšav in plačati najnižji možni davek, je mogoče razumeti tudi velika podjetja, ki želijo z raznimi prijemi »prihraniti« stotine milijonov ali celo milijarde dolarjev. Cook se je tako včeraj znova zavzel za spremembo korporativnega davčnega sistema ZDA. »Trenutni sistem se še naprej opira na industrijske koncepte, vendar smo medtem prešli v dobo digitalizacije in globalizacije trgovine,« je opozoril Cook, ki meni, da je ameriško gospodarstvo zaradi zastarelega davčnega sistema manj konkurenčno. V Applu zato zahtevajo sodobnejši sistem korporativnega obdavčevanja, ki bi bil med drugim prihodkovno nevtralen, ne bi dopuščal izjem in olajšav, predvsem pa bi prinesel nižjo korporativno davčno stopnjo – »nekje na sredini med 20 in 30 odstotki«, je včeraj kongresnikom svetoval Cook.
