Po navedbah ameriške vojske, ki upravlja Guantanamo, gladovno stavka 37 od 166 zapornikov. Od tega jih enajst prisilno hranijo, tako da jim skozi nos potisnejo cevke do želodca ter skoznje vlijejo tekočo hrano znamke Ensure, ki jo priporočajo pri podhranjenosti. Trije so v bolnišnici zaradi dehidracije. Odvetniki pripornikov nasprotno trdijo, da z izjemo nekaj starejših stavkajo vsi v taborišču številka šest, kjer je bolj ohlapen režim in kjer je 130 oseb. Rdeči križ je na Kubo predčasno poslal ekipo, ki zapor obišče večkrat na leto, a zaporniki z njegovimi predstavniki po besedah odvetnikov nočejo govoriti, ker jim ne zaupajo.
Boj za interpretacijo
Tudi o razlogih za gladovno stavko, ki se je začela po varnostnem pregledu 6. februarja, sta resnici vsaj dve. Odvetniki trdijo, da je vojska vpeljala novo politiko in pregleduje korane. »Tega niso počeli od leta 2006 in niso povedali, zakaj so spet začeli... Zaporniki so najprej zahtevali, naj se to preneha. Ko se je nadaljevalo, se je gladovna stavka spremenila tudi v protest proti zadrževanju brez časovne omejitve,« je v telefonskem pogovoru za Dnevnik dejal odvetnik petnajstih zapornikov David Remes. Po njegovih trditvah vojska noče nehati pregledovati korane, zato je nastal pat položaj, pri čemer 'vojska čaka, kdo bo prvi pomežiknil'... Bojim se, da bo kdo umrl, preden bo položaj rešen.«
Vojska zanika trditve o oskrunjenju svete knjige islama. Njen tiskovni predstavnik na Guantanamu Robert Durand, ki ni vrnil klica, je za ameriške medije dejal, da s korani niso ravnali nespoštljivo, jih pa bodo pregledovali še naprej. Gladovno stavko je ocenil za »orkestriran dogodek z namenom pridobivanja pozornosti medijev«.
Katere številke držijo in katere trditve so bližje resnici, je nemogoče ugotoviti. Boj za interpretacijo dogodkov je pri Guantanamu stalnica, saj so kanali komunikacije zaprti ali strogo nadzirani. Do Guantanama imajo dostop le Rdeči križ (ta o razmerah v zaporu javno ne govori), odvetniki zaprtih in predstavniki medijev na vodenih ogledih pod pravili, ki prepovedujejo pogovore z zaporniki. Ko je med takšnim obiskom taborišča pred tremi leti belgijska novinarka pozdravila enega od Ujgurov, ki so zaprti pod najmanj strogimi pogoji, ter ga vprašala, od kod je, sta sledila takojšnja prekinitev programa in razmislek vodstva, ali naj jo s prvim letalom pošlje z otoka. Na koncu je niso, sporočilo pa je bilo jasno.
Razlogi za stavko tudi v Beli hiši
Največja gladovna stavka doslej je na Guantanamu potekala leta 2005, ko se je hrani odrekalo po trditvah vojske 92, po trditvah odvetnikov pa 210 od tedanjih več kot petsto zapornikov. Zahtevali, so, naj jim sodijo ali jih izpustijo. Po deležu udeležencev je zdajšnja gladovna stavka največja.
Bela hiša je sporočila, da jo pozorno spremlja in da ostaja zavezana zaprtju Guantanama, kar je bila prva obljuba Obame po prihodu na oblast januarja 2009. Takrat je rekel, da bo to storil v dvanajstih mesecih, kasneje pa, da bo zapor preselil v domači Illinois, kar se ni zgodilo zaradi nasprotovanja republikancev in javnosti. Debata je nato zamrla, Bela hiša je o zaprtju Guantanama govorila vse manj. »Predsednik ni pokazal vodstva, njegov načrt je spodletel,« pravi Remes. Prav tu se očitno skrivajo globlji razlogi za stavko. To trdijo Remes in drugi odvetniki zaprtih, in to je na zaslišanju pred kongresom pred dnevi potrdil poveljnik južnega poveljstva ameriške vojske general John Kelly. Na vprašanje o vzrokih za gladovno stavko je dejal: »V pogovoru s priporniki in gladovno stavkajočimi (smo ugotovili), da so imeli velika pričakovanja, da bo Guantanamo zaprt. Dotolklo jih je, ko se je predsednik vsaj po njihovem dojemanju umaknil od obljube. Nič ni o tem rekel v govoru ob prisegi za drugi mandat, nič o tem ni rekel v letnem nagovoru narodu. Ni imenoval novih ljudi v urad, ki se ukvarja z zaprtjem Guantanama.«
Odvetnik Carlos Warner, ki zastopa enajst zapornikov, je o razmišljanju zapornikov za CNN dejal: »Eden mi je rekel: 'Amerika naj sname masko in nas preprosto ubije.' Njihovo edino upanje, da zapustijo Guantanamo, je smrt. Mislim, da so to pripravljeni sprejeti.« V Guantanamu je doslej umrlo deset zapornikov, od tega jih je sedem storilo samomor. Konec sodnega procesa je v enajstih letih dočakalo šest zapornikov.
Od 166 zapornikov (uradno jim rečejo priporniki) je 86 takšnih, ki so nared za izpustitev ali premestitev, a se to ne zgodi iz več razlogov. 56 od teh je denimo Jemencev, Obama pa je prepovedal premeščanje zapornikov v to državo, ker veja Al Kaide po ameriških navedbah tam uspešno novači bivše zapornike, druge države pa jih ne sprejmejo iz različnih razlogov. Potem je tu 46 zapornikov, ki so po oceni ZDA prenevarni za izpustitev, nimajo pa proti njim dovolj dokazov za sojenje. Ti bodo torej za rešetkami brez časovne omejitve in brez sodnega procesa. Zaradi njih so ZDA še posebej izpostavljene kritikam organizacij za človekove pravice.
Vojska zahteva denar za obnovo
Ob zadnjem dogajanju sta novemu obrambnemu ministru Chucku Haglu pisali organizaciji Human Rights Watch in Center za ustavne pravice. Prva ga je pozvala, naj začne uporabljati pooblastila za premeščanje zapornikov, druga pa ga je spomnila, da je še kot senator trdil, da ZDA zaradi Guantanama »v svetu izgubljajo vojno o ugledu«.
Medtem pa je vojska zaprosila za dobrih 195 milijonov dolarjev za obnovo Guantanama. Po poročanju ameriškega tiska bodo med drugim za 49 milijonov dolarjev postavili novo taborišče sedem, katerega obstoja niso nikoli uradno potrdili. Tam naj bi bilo zaprtih petnajst najstrožje varovanih, med njimi domnevni organizator napadov na ZDA leta 2001 Halid Šejk Mohamed. Obnovili naj bi tudi objekte za vojsko. General Kelly je zahtevo za denar pojasnil z besedami: »Nismo vedeli, da bomo tam toliko časa. Zato smo zgradili začasne stavbe, ki zdaj razpadajo, zlasti tiste za vojake... Predvidevam, da bo Guantanamo nekoč zaprt. A če spogledate zadnjih enajst let, ko naj bi bil začasna ustanova, kdo ve, kam ga pelje prihodnost.«
