Bayern – Juventus. Spopadli se bosta različni šoli nogometa in pojmovanji same igre. Dejstvo je, da sta obe ekipi v vrhunski formi, čeprav ne bi dal večjega poudarka zadnjima odmevnima zmagama obeh v domačih prvenstvih. Zdi se, da Bayern ne more pretirano odstopati od svojega tradicionalnega stila napadalne igre. Glede na postavitev na igrišču in taktične finese bi dal prednost Juventusu, odločilno pa bo, katero moštvo bo prevladovalo na zelenici, kdo bo komu vsilil svoj sistem igre.
PSG – Barcelona. Uefa je potegnila zelo pametno potezo, ker je pomilostila Zlatana Ibrahimovića in naredila veliko uslugo nogometu. Barcelona je v tem dvoboju v vsakem primeru favorit, a PSG je povsem nekaj drugega z Ibro ali brez njega. Ne le, da je švedski napadalec balkanskih korenin gonilna sila Parižanov, ob robu poskrbi tudi za nekaj cirkusa, obenem pa se bo kot precej čustvena oseba hotel dokazati nekdanjemu klubu. Nič ne bi imel proti, če doseže gol, vendar ne le zato, ker sem simpatizer Reala. Na Barcelonino klop se po več kot dveh mesecih zdravljenja vrača trener Tito Vilanova. To je dobra novica za moštvo. Verjetno ne toliko zavoljo taktike ali sistema igre, ki je pri Barci že leta zelo podoben, pač pa zaradi psihološkega, motivacijskega vidika. Ko igraš proti Barci, je problem le to, kako jo ustaviti, kar pa ne ve mnogo trenerjev.
In še to – v zadnjih tednih so se pojavila namigovanja o nameščenem žrebu četrtfinala. O tovrstnem sumljivem zakulisju je brezpredmetno obširneje razpravljati. Dodal bi le, da imajo tako Nemci kot Italijani močan vpliv v Uefi in prav gotovo se Bayern in Juventus niti po naključju ne bi izbrala za tekmeca v četrtfinalu.
