Prezelj je sicer poudaril, da jedrski poskus in spremljajoča retorika Severne Koreje nista nič novega, je pa dodal, da je treba grožnje vsake države, ki poseduje jedrsko orožje, jemati resno.

»V ozadju je, tako kot v drugih komunističnih režimih, notranja konsolidacija moči v državi s strani novega vodje. Ta je mogoča le, če se država in njeni prebivalci čutijo ogrožene od zunaj in se morajo potem z vsemi močmi braniti. Ta zunanja grožnja se torej velikokrat navidezno išče po nepotrebnem, ampak je v resnici pomembna za konsolidacijo notranje moči,« je razložil.

Po njegovem mnenju zadnje dogajanje v Severni Koreji pravzaprav kaže na to, da je država ogrožena na notranji fronti. »Ljudje vidijo, da se v kapitalističnih državah bolje živi, čutijo večjo razvitost Južne Koreje. Te linije sodelovanja med Severno in Južno Korejo so se vendarle vzpostavile, država res ni tako hermetično zaprta, kot mislijo nekateri. Ljudje te stvari čutijo, kar pa seveda zelo ogroža režim,« je še pojasnil.

Prezelj: Iz varnostne spirale je težko priti

Po tretjem jedrskem poskusu so Združeni narodi Severni Koreji naložili dodatne sankcije, ki pa so privedle do še bolj napadalne retorike Pjongjanga. »Tu se je zdaj razvila varnostna spirala,« je povedal Prezelj in pojasnil, da je to strokoven izraz, ko samoobrambne akcije ene strani ogrožajo drugo stran, ta pa nato sprejme sankcije, ki so spet samoobrambne oziroma skušajo omejiti potencialni konflikt, te pa so na drugi strani zopet zaznane kot grožnja.

»Tudi sankcije same bi lahko označili kot le delno uspešne, ker dejansko ne spremenijo severnokorejske politike. Z vidika sveta, ki si želi mir, so po mojem mnenju sankcije upravičene, vendar pa se bojim, da se ta svet ne zaveda, da s tem še bolj vstopamo v varnostno spiralo. Rešitev je lahko samo bistveno boljša komunikacija s Severno Korejo in čim več medsebojnega sodelovanja na raznoraznih področjih,« razmišlja Prezelj.

Opozoril je tudi na izjemno modro politiko Kitajske do Severne Koreje: »Na določenih točkah Kitajska obsoja Severno Korejo, vendar menim, da nikoli ne bi dopustila uničenja tega režima zaradi ideoloških vezi med državama. Kitajski koristi, da se ZDA ukvarjajo s Severno Korejo, ker se na ta način manj ukvarjajo s Kitajsko.«

Svoja dejanja utemeljujejo s samoobrambo

Severna Koreja sicer vse aktivnosti, ki jih izvaja na jedrskem področju in na področju testiranja, utemeljuje z vidika samoobrambe, je še spomnil Prezelj. »Počutijo se ogrožene in to ogroženost še malo manipulirajo oziroma povečujejo, potem pa svoja dejanja utemeljujejo s samoobrambo.«

Če bi vzeli hipotetičen scenarij, v katerem bi Severna Koreja resnično prekinila premirje in napadla svojo južno sosedo, bi to po Prezljevem mnenju zagotovo pomenilo tudi vojno z ZDA. »ZDA imajo tam vendarle nekaj svojih oboroženih sil in lahko rečemo, da bi to hkrati pomenilo tudi napad na ZDA. In to bi bilo seveda zelo hudo, kajti v vojni bi imeli dve državi z jedrskim orožjem, kar je od vseh različic vojn zagotovo najslabši scenarij. Sicer ni nujno, da bi sploh prišlo do uporabe jedrskega orožja, vendar pa bi to takoj, ko bi se začelo rožljati s tem, pravzaprav postalo svetovni problem.«