Papež Benedikt je sam izbral več kot polovico kardinalov, ki bodo odločali o njegovem nasledniku. Ostale je izbral že pokojni papež Janez Pavel II., ki si je z Benediktom delil vizijo o bolj ortodoksnem katoličanstvu v novem tisočletju. Oba papeža sta skrbela za to, da je vsak človek, ki je bil nagrajen s kardinalsko rdečo kapo, bil trdno zavezan katoliškemu nauku, ki podpira duhovniški celibat, vatikansko avtoriteto, in nasprotoval splavu, ženskim duhovnicam, istospolnim porokam in drugim liberalnim reformam.

Kardinal Koch na čelu vidi tudi latinsko-ameriškega ali afriškega papeža

Z zagotovljeno konzervativno doktrino, kardinali in uradniki birokracije v Vatikanu sedaj pravijo, da se pozornost vrti okoli vprašanj, kot so starost kandidata, državljanstvo in lastnosti, ki jih bo prinesel v sveti sedež. »Glavno vprašanje je, ali želimo daljše papeževanje,« je dejal kardinal Kurt Koch, sicer vodja oddelka za krščansko edinost in odnose s Judi. Na vprašanje o tem, kdo bi lahko bil novi papež, je za Reuters povedal, da na čelu Vatikana vidi tudi latinsko-ameriškega ali afriškega papeža.

Kardinal Theodore McCarrick, upokojeni nadškof v Washingtonu, je dejal, da bo moral novi papež biti sposoben prenesti sporočilo cerkve v javnost, še posebno na mlade. »Ne potrebujemo nekakšnega 'rock zvezdnika', rabimo pa človeka, ki bo lahko spregovoril množicam,« je dejal 82-letni McCarrick.

Benedikt XVI. prvi papež, ki odstopa po 700 letih

Med potencialnimi kandidati zaenkrat še ni favorita, tekma je tako bolj odprta od zadnjih konklav, ki so potekale za zaprtimi vrati in kjer je dominiral takratni kardinal Joseph Ratzinger. 85-letni papež Benedikt XVI., prvi papež ki se je odločil odstopiti po več kot 700 letih, bo s svojo funkcijo uradno prenehal 28. februarja. 117 kardinalov, upravičenih, da izberejo njegovega naslednika in iz katerih vrst bo prišel novi papež, bo v Sikstinsko kapelo vstopilo do konca marca, konklave pa bodo najverjetneje trajale nekaj dni.

Med 117 elektorji jih dobra polovica prihaja iz evropskih držav, največji delež, 28 ljudi, je pričakovano Italijanskih kardinalov. Kljub temu, da 42 odstotkov katoličanov prihaja iz Latinske Amerike, regijo zastopa le 19 elektorjev. Brazilija, največja katoliška država na svetu, ima denimo petkrat več vernikov kot Nemčija, slednjo pa zastopa en elektor več kot Brazilijo. Afrika je v zadnjih sedmih letih izgubila 11 elektorskih mest. Kardinal Peter Turkson iz Gane, vodja vatikanskega oddelka za mir in pravičnost, predstavlja skupino elektorjev, ki se prizadeva za neevropskega papeža.