Darko Šarić, najbolj razvpiti in tudi najbolj iskani vodja narkokartela v Srbiji, ki ga poskušajo spraviti pred sodišče zaradi tihotapljena skoraj dveh ton kokaina, znova buri duhove v srbski javnosti in pretresa vrste srbske politike.
Šarić, ki vodi eno najmočnejših mrež za tihotapljenje mamil v Evropo in je imel ali še vedno ima svojo ekspozituro tudi v Sloveniji, kjer je sojenje domnevno njegovim ljudem nedavno neslavno propadlo, se že tri leta uspešno izmika mednarodni tiralici. Njegovo aretacijo »tik pred zdajci« v Črni gori, Južnoafriški republiki, Avstriji in drugje so časopisi nekajkrat napovedovali na svojih naslovnicah, a se je izkazalo, da je šlo za prezgodnje kikirikanje. Trenutno naj bi bil Šarić, tako spet pravijo »dobro obveščeni viri«, varno skrit v Švici.
Medijski linč ministrov
Šarić tokrat ni številka ena v srbskih medijih zaradi novega tihotapskega podviga. V ospredju so srbski politiki in pripadniki srbske policije ter Šarićeva desna roka Rodoljub Radulović, znan tudi kot Miša Amerika, ki je bil glavni kupec kokaina (v Argentini naj bi na transport čakalo 12 ton), organizator transporta in pranja kokainskega denarja.
Iz srbske tajne službe (BIA) oziroma iz pisarn ministrstva za notranje zadeve naj bi pricurljali transkripti prisluškovanj Šariću in pripadnikom njegovega klana, predvsem Raduloviću, iz katerih je jasno razvidno, da so v letih 2008 in 2009 nekateri tedanji (in sedanji) politiki in policijski funkcionarji komunicirali z Radulovićem in nekaterimi drugimi v klanovski hierarhiji visoko rangiranimi kriminalci.
Eden od tedanjih in sedanjih ministrov naj ne bi bil z Radulovićem le v stikih, ampak ga je skupaj s svojim z njegovim dekletom celo sprejel na svojem domu. Domnevno naj bi pravočasno obvestil Radulovića o načrtovanih preiskavah proti pripadnikom klana. Takoj se je sprožil plaz ugibanj, kdo naj bi to bil, in hkrati plaz demantijev srbskih ministrov iz vrst Socialistične stranke Srbije (Milutin Mrkonjić in Žarko Obradović), ki jo vodi premier in notranji minister Ivica Dačić, Združenih regij Srbije (ministra Mlađan Dinkić in Verica Kalanović), kot tudi ministrov Rasima Ljajića in Sulejmana Ugljanina. Dinkić pravi, da ni imel pojma, kdo je Šarić, dokler ni o njem bral v časopisu, Rasim Ljajić pa ogorčeno ugotavlja, da gre za medijski linč srbskih tabloidov in da se politiki počutijo kot glinasti golobi.
Dajte mi dokaze
Najbolj vroče ime pa je nekdanji vodja Dačićevega kabineta Branko Lazarević, ki je trenutno svetovalec na srbskem veleposlaništvu v Atenah, saj naj bi se v transkriptih njegovo ime pojavljalo najpogosteje. Če to drži, špekulirajo srbski tabloidi, potem tudi Dačić ne more imeti povsem čistih rok, kajti kakšen minister za notranje zadeve je bil v tistih časih, če ni vedel, kaj počne vodja njegovega kabineta. Lazarević je prek svojega odvetnika sporočil, da gre za enega v nizu poskusov njegove diskreditacije, toda očitno ni prepričal tožilcev za preganjanje organiziranega kriminala, ki so včeraj napovedali, da bo poklican na informativni pogovor. Oglasil se je tudi Ivica Dačić, ki se še vedno otepa škandala z intervjujem na eni od lokalnih televizij, med katerim mu je »novinarka« provokativno pokazala mednožje. Čeprav ni seznanjen s tem, da transkripti sploh obstajajo, je napovedal obsežno preiskavo o morebitnih stikih s člani Šarićevega klana in tudi aretacije, če bo treba. »Toda dajte mi dokaze, dajte mi imena!« Vendar preiskava ne bo samo ena, je napovedal Dačić. Če so prepisi curljali iz tajnih služb ali tožilstva, bodo tudi tam letele glave. Nelagodje je toliko večje, ker so velik del obremenilnega gradiva, pridobljenega s specialnimi metodami, srbskim organom posredovale tuje tajne službe.
