Čeprav je finančni minister Janez Šušteršič predlog zakonske podlage za združitev davčne in carinske uprave napovedal že za lansko jesen, na ministrstvu pojasnjujejo, da niso sprejeli niti še odločitve glede organizacijske oblike združitve. Po naših informacijah naj bi vsekakor prišlo do združitve na ravni generalnih uradov, ni pa še sprejeta odločitev, kaj bo z lokalnimi uradi. Združeni skrbnik prilivov v proračun naj bi sicer zaživel z julijem letos, ko bo Hrvaška predvidoma vstopila v Evropsko unijo, podrobnosti načrtovane združitve pa na ministrstvu za finance za zdaj ne razkrivajo.
Delovna skupina intenzivno o združitvi
S projektom združitve davčne in carinske uprave se delovna skupina po pojasnilih ministrstva intenzivno ukvarja. Pojasnili so, da pripravlja ta terminski načrt združitve, organizacijsko strukturo združenega organa in sistemizacijo delovnih mest ter načrt potrebnih prekvalifikacij zaposlenih, tako zaradi združitve kot zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Pripravila naj bi tudi spremembe zakonskih in podzakonskih predpisov. Na vprašanja o morebitnem zmanjšanju števila zaposlenih v združenem organu, združitvi podpornih služb in končnem številu inšpektorjev na ministrstvu ne odgovarjajo.
Minister za finance je sicer že pred meseci pojasnil, da skupno število danes zaposlenih v Dursu in Cursu ne bo enako številu zaposlenim v novi Finančni upravi Republike Slovenije, kot naj bi se združeni organ imenoval. »Podrobnejših odgovorov v tem trenutku še ne moremo podati, saj projekt združitve obeh organov še ni zaključen,« pravijo zdaj na ministrstvu. Durs in Curs danes skupaj zaposlujeta več kot 4100 ljudi, že ob prvih načrtih združitve pa je vlada pričakovala znižanje stroškov združenega organa. Lani sta glede na rebalans proračuna Durs in Curs skupaj porabila nekaj več kot 154 milijonov evrov proračunskih sredstev, okoli 15 milijonov evrov manj kot leto prej. Ker bo imel združeni organ skupne podporne službe, je pričakovati še večji prihranek. K temu bo velik del prispevalo tudi načrtovano znižanje mase plač v letošnjem letu, ki jih predvideva proračun za leti 2013 in 2014. V skladu s proračunom bi se zaposlenim na Dursu masa plač v prihodnjem letu znižala za 7,5 odstotka, zaposlenim na Cursu pa po naših neuradnih informacijah za 12,5 odstotka. S kakšnim proračunom bo dejansko razpolagala nova, združena uprava, še ni znano.
Za učinkovitejši nadzor več inšpektorjev
Glavni razlog za združevanje obeh uprav je večja učinkovitost. Danes Durs, ki je prvenstveno pristojen za pobiranje in zagotavljanje davčnih prilivov, in Curs, ki pobira carinske in trošarinske dajatve, skupaj v državno blagajno prispevata okoli 13,5 milijarde evrov, pri čemer odpade levji delež, po podatkih za leto 2011 okoli 11,2 milijardi evrov, na Durs. Od združitve obeh uprav si mnogi veliko obetajo. Če stavi država predvsem na zmanjšanje stroškov in povečanje proračunskih prilivov, želi gospodarstvo predvsem okrepitev inšpekcijskega nadzora. Od združenega organa pričakujejo v Gospodarski zbornici Slovenije tako predvsem uspešnejše preprečevanje sive in črne ekonomije na terenu.
A dejstvo je, da kljub več tisoč zaposlenim v obeh upravah najbolj usposobljenega kadra, inšpektorjev, primanjkuje. V Dursu so tako že pred dvema letoma opozarjali, da bi za izpolnjevanje zastavljenih nadzorov pričakovali več kot dvakrat toliko inšpektorjev, kot so jih imeli. Za pregled velikih družb vsaki dve leti, srednjih vsake tri, majhnih vsakih pet in mikro družb vsakih deset let bi po takratnih izračunih potrebovali 723 inšpektorjev. Zdaj je na Dursu nekaj več kot 320 inšpektorjev, od tega vsega 250 aktivnih inšpektorjev. Da bi jih še vedno potrebovali vsaj dvakrat toliko, je opozoril tudi nov generalni direktor Dursa Tomaž Perše. Na Cursu je trenutno zaposlenih 79 inšpektorjev.
