V tem letu se namreč na področju elektronskega založništva obeta pomemben premik pod budnim očesom Študentske založbe, ki želi na enem spletišču povezati slovenske založnike, knjižnice in končnega uporabnika, ki bo imel na izbiro izposojo ali nakup e-knjig v slovenščini. Razvoj platforme, ki so jo poimenovali Biblos, bo februarja vstopil v testno fazo in se bo po napovedih tehničnega direktorja Študentske založbe Marka Hercoga zaključil že v prvi polovici letošnjega leta.
Testiranje bo namenjeno predvsem knjižnicam, saj je veja Biblosa, ki bo ponujala izposojo e-knjig v okviru mreže javnih knjižnic, precej bolj zapleten podvig od klasične prodaje. Knjižnice so velik interes za projekt izkazale že na prvih idejnih predstavitvah, na lanskem Slovenskem knjižnem sejmu pa so se zamisli z zanimanjem pridružili še založniki. V projekt bo vključenih sedem splošnih knjižnic (Kranj, Domžale, Mestna knjižnica Ljubljana, Tržič, Škofja Loka, Jesenice in Radovljica) pa še kakšna šolska, univerzitetna in specializirana knjižnica. »Za knjižnice je v prvi vrsti pomembno dejstvo, da bodo končno lahko ponudile širši nabor gradiva v slovenščini, do katerega bo mogoče dostopati tudi zunaj delovnega časa knjižnic. Ena od pomembnejših prednosti e-knjig pred fizičnimi je tudi ta, da bralniki omogočajo poljubno nastavitev velikosti črk, kar pomeni, da knjige brez težav berejo tudi tisti, ki imajo probleme z vidom,« pomembnost projekta utemeljuje Hercog.
Majhen trg ne sme biti izgovor
Biblos je nastal po podrobni analizi tujih platform, ki omogočajo podobne storitve (OverDrive, 3M, Elib, Skoobe), kar nekaj rešitev pa je plod domačih izkušenj in znanja, poudarja Hercog. Arhitekturo platforme so na Študentski založbi razvijali eno leto. Ocenjujejo, da vložek v razvoj in prvo testno fazo ne bo presegel 200.000 evrov, ob tem pa velja upoštevati, da za zdaj še niso bili deležni podpore iz javnih sredstev.
»Kjer sta volja in znanje, tudi za tako platformo ni ovir, kljub temu da smo majhen trg. V zadnjih letih so padli vsi argumenti, ki so v Sloveniji veljali za prevelike ovire, da bi se tak sistem splačal: tehnologija se je pocenila, založb in avtorjev z ustreznim gradivom in željo po prodaji svojih e-knjig je dovolj, povpraševanje uporabnikov je veliko, število bralnih naprav, predvsem tablic in pametnih telefonov, pa narašča eksponentno,« je optimistična Renata Zamida, ki se na Študentski založbi med drugim posveča spremembi založniškega modela v času e-knjige.
V Sloveniji je po nekaterih ocenah ta hip približno 30.000 bralnikov in tablic ter okoli 60.000 pametnih telefonov. Še precej večje število uporabnikov pa platforma prepoznava med člani slovenskih knjižnic, ki jih je po podatkih Združenja splošnih knjižnic že več kot pol milijona. Problem torej ni v (pre)majhnem slovenskem trgu, kar dokazuje tudi povpraševanje bralcev po slovenskih e-knjigah, ki po besedah Zamidove že presega ponudbo. Ta je precej skromna: Mladinska knjiga trenutno na Applovi platformi iBookstore ponuja okoli 180 knjig, Študentska založba še precej manj, a naj bi ob zagonu Biblosa med 1500 naslovi ponudila več kot 300 lastnih. S številnimi založniki in avtorji, ki nosijo pravice za lastne knjige, po besedah Zamidove že sklepajo pogodbe o sodelovanju; še vsaj deset slovenskih založb pa se bo z gradivom postopoma vključevalo vse do junija.
Knjižnično nadomestilo za e-knjige še neznanka
Med najvišjimi stroški Biblosa je investicija v zaščitni sistem DRM (Digital Rights Management) podjetja Adobe, saj načrtujejo, da knjižnice gradiva ne bodo kupovale, temveč najemale prek letnih licenc. Med prednostmi tega sistema je možnost ažurnega prilagajanja knjižnične ponudbe povpraševanju bralcev. Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda pobudo Študentske založbe ocenjuje za zelo dobrodošlo, a obenem poudarja, da bo pred zagonom platforme treba določiti tudi knjižnično nadomestilo za izposojo e-knjig, ki ga zakon o knjižničarstvu za zdaj ne predvideva. Profesor, urednik in direktor Cankarjeve založbe Miha Kovač na podlagi razvoja večjih trgov – med njimi sta največja ameriški s četrtinskim deležem prometa z e-knjigami in britanski s šestinskim deležem – pa je manj optimističen. Domneva namreč, da bo slovenski trg e-knjig začel rasti, ko bo na razpolago za nakup vsaj 4000 knjižnih naslovov, kar ustreza približno enoletni knjižni produkciji v Sloveniji.
Ali ta enačba velja tudi za razmah izposoje e-knjig, bo torej znano že letos. Mestna knjižnica Ljubljana sicer že ponuja izposojo e-knjig na bralnikih v lasti knjižnice – med njimi 72 naslovov založbe Ruslica, 44 naslovov Študentske založbe ter nekaj naslovov v angleščini, vendar je e-knjige treba predhodno naročiti in jih potem skupaj z bralnikom prevzeti v knjižnici. Sistem Biblos bo za uporabnike enostavnejši. Lastnikom bralnih naprav bo omogočil oddaljen dostop do knjižnične baze e-knjig, tako da jim ne bo treba obiskati knjižnice. A do trenutka, ko bo mogoča udobna izposoja ali nakup z enim klikom iz domačega naslonjača, predvsem pa širok nabor naslovov v slovenščini, bomo najbrž prebrali še nekaj tiskanih knjig.
