Video: Šušteršič za NLB ne pričakuje “fantastično visoke” cene

Šušteršič: ''Država od banke pričakuje, da čim prej proda nestrateško premoženje''

Glede dokapitalizacijske skupščine NLB, ki bo v soboto, minister pravi, da uradne zahteve regulatorja po krepitvi kapitala trenutno ni, zato so se odločili, da dokapitalizacija še ni potrebna. Pričakujejo pa, da bo banka storila vse, kar lahko, za izboljšanje kapitala.

Država od banke pričakuje, da čim prej proda nestrateško premoženje - nepremičnine in deleže v podjetjih - zapre nedonosne podružnice, izboljša razmerje med stroški in prihodki ter tudi aktivno sodeluje pri pridobivanju vlagateljev.

Država pa bo sodelovala pri programu prestrukturiranja NLB, ki ga mora banka poslati Evropski komisiji. Šušteršič glede na tovrstne programe v drugih državah pričakuje krčenje tržnega deleža in prodajo nekaterih hčerinskih družb ter, ko bo banka banka enkrat dobičkonosna, poplačilo državnih pomoči.

Ocenjuje, da bo kapital, ki je bil vložen v banko, težko v celoti povrniti, da pa bodo s prodajo povrnili vsaj dokapitalizacijo ob prenosu slabih terjatev. Ne pričakuje pa "fantastično visoke cene".

Priprave na prenos slabih terjatev na slabo banko bi lahko končali v treh mesecih, pravi in dodaja, da bodo pogodbe med slabo banko in bankami vsebovale pričakovanja države do bank in pogoje prenosa, ki pa bodo usklajeni z merili podzakonskih aktov. Po prenosu terjatev bo bilanca NLB teoretično očiščena, bolj bo jasno, kaj bo z nestrateškim premoženjem, takšna banka pa je lahko zanimiva za strateške partnerje, pravi minister. Pri prenosu naložb države na Slovenski državni holding bodo uporabili vrednosti, ki so sedaj v bilancah, holding pa bo moral po ministrovih besedah nato opraviti vrednotenje.

Banka Slovenije vidi prednosti pri prodaji večjega paketa delnic NLB

V primeru prihodnje prodaje NLB s strani države prodaja večjega paketa predstavlja določeno prednost pri iskanju strateškega lastnika. Večji paketi so namreč običajno bolj zanimivi za vlagatelje in dajejo tudi ugodnejšo pogajalsko pozicijo o ceni, so v zvezi z državnim odkupom lastniškega deleža NLB od belgijske KBC dejali v Banki Slovenije.

Odprodaja lastniškega deleža KBC v NLB je posledica zahteve Evropske komisije, so spomnili v Banki Slovenije. KBC je bila v preteklosti dokapitalizirana s strani države, posledično pa je v programu prestrukturiranja Evropska komisija zahtevala, da do konca leta 2012 odproda svojo naložbo v NLB. To je tudi razlog, da KBC že v zadnjih dokapitalizacijah ni sodelovala sorazmerno svojemu lastniškemu deležu, zato se je le-ta v zadnjem obdobju zniževal.

Glede na to, da je država neposredno in posredno že večinska lastnica NLB, nakup dodatnega deleža ne zahteva soglasja Banke Slovenije za kvalificiranega oz. večinskega lastnika, so dodali. Prav tako transakcija ne vpliva na kapitalsko ustreznost NLB, saj gre le za zamenjavo lastnika.

Dodajajo pa, da na ceno delnice v prihodnje vplivajo številni dejavniki, ki imajo v vsakem trenutku in za vsako pogajalsko stran tudi različno težo oz. vlogo pri odločanju o ceni. Prodaja večjega paketa je lahko eden od pozitivnih dejavnikov, so še ocenili v Banki Slovenija.

O državnem odkupu 22-odstotnega deleža NLB iz rok KBC in posledicah slednjega smo se pogovarjali z ekonomskimi strokovnjaki: NLB saga: “Če jo nališpamo kot princesko, jo lahko prodamo najprej v petih letih”

Iskanje novega dolgoročnega partnerja

KBC bo v celoti izstopila iz lastniške strukture NLB in izpolnila strateški načrt, ki ga je uskladila z Evropsko komisijo novembra 2009 in v katerem se je zavezala, da bo prodala svoj delež v NLB, ki je bil ocenjen kot nestrateška naložba, pravijo v KBC.

Za državo je nakup deleža zanimiv zato, ker bo na ta način lahko učinkoviteje vodila proces iskanja novega dolgoročnega partnerja v NLB, pojasnjujejo na ministrstvu za finance, enako obrazložitev pa je v izjavi za javnost podal tudi KBC. ''Ker je NLB sistemska banka, je vlada zelo zainteresirana za nadzor nad procesom iskanja novega strateškega partnerja oz. investitorja, zato je tudi sprejela ponudbo KBC za odkup njenega deleža v NLB," navaja ministrstvo.

Dogovor naj bi izpeljali v začetku leta 2013

Dogovor naj bi dokončno izpeljali v začetku leta 2013, ko bo tudi urad za varstvo konkurence podal svoje mnenje. Člana nadzornega sveta John Hollows in Riet Docx ter član uprave Guy Snoeks so podali svoje odstopne izjave, s katerimi 31. decembra 2012 odstopajo s položajev v NLB.

Odprodaja deleža bo povečala negativen učinek na dobiček KBC, in sicer v višini 0,1 milijarde evrov, kar se bo odrazilo v rezultatu poslovanja zadnjega četrtletja 2012, medtem ko je učinek na kapital banke zanemarljiv, navajajo v KBC.

Slovenija bo po nakupu deleža KBC sicer imela v lasti več kot 80 odstotkov NLB. Od tega 62,25 odstotnih točk v neposredni lasti, 18,99 pa posredno prek Kad in Sod. Ostali večji delničarji so še Poteza Naložbe, ki je trenutno v stečaju, Zavarovalnica Triglav in Uctam, pa NFD1, Delniški vzajemni skladi Trglav Steber 1 in pa Factor banka.

KBC počasi odplačuje svoj dolg

KBC je zaradi potrebnega finančnega prestrukturiranja v začetku tedna že prodala svojo rusko hčerinsko banko Absolut, kupljeno sicer leta 2007. Za 300 milijonov evrov jo je kupila skupina ruskih podjetij, ki upravlja drugi največji zasebni pokojninski sklad v Rusiji, Blagosostoyanje. Zdaj mora odprodati še nekaj manjših naložb, med njimi delež v slovenski NLB. S prodajo je izpolnila še eno od zavez, danih evropskim regulatorjem v zameno za sedem milijard evrov državne pomoči, ki jo je prejela v času finančne krize. Doslej je že odplačala 3,5 milijarde evrov državne pomoči, kmalu v začetku prihodnjega leta pa namerava k temu znesku prišteti še slabih 1,2 milijarde evrov.

Glavni izvršni direktor skupine KBC Johan Thijs je v sporočilu zapisal, da je Evropska komisija, potem ko je poljski regulatorni organ KNF 4. decembra odobril združitev Kredyt Bank in BZ WBK, podaljšala rok za proces dezinvestiranja. Uspela je prodati Absolut, za prodajo deležev v belgijski Antwerp Diamond Bank, srbski KBC Banka in nemški KBC Bank Deutschland pa se z morebitnimi vlagatelji še pogovarja.

Evropska komisija preprečila dokapitalizacijo

Kot smo na Dnevniku poročali že konec junija, je Evropska komisija takrat preprečila, da bi bila naša največja banka dokapitalizirana v roku, ki sta ga takrat postavila evropski bančni regulator EBA in Banka Slovenije. KBC, drugemu največjemu lastniku NLB, takrat ni dovolila vplačila sredstev v skladu z dogovorom s slovensko vlado in junijskimi sklepi skupščine NLB. Namesto KBC sta tako sredstva banki zagotovili Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod).

Spomnimo, tako slovenska vlada kot belgijska KBC sta potrebovali za dokapitalizacijo soglasje Bruslja. Zadnja zato, ker je leta 2009 zaradi velikanske izgube dobila državno pomoč, ob prejemu katere se je zavezala, da bo odprodala določene naložbe do konca leta 2012, med njimi tudi NLB. Poleg tega je evropska komisija preverjala, ali cena, po kateri slovenska država kupuje pogojno zamenljive obveznice, ni previsoka oziroma zaradi tega ne predstavlja nedovoljene državne pomoči. Ravno cena delnice naj bi predstavnike evropske komisije v obeh primerih najbolj motila.

KBC v NLB vstopila leta 2002

KBC je v lastniško strukturo NLB sicer vstopila leta 2002, ko je pridobila 34-odstotni lastniški delež. Takrat se je z delničarskim sporazumom zavezala, da do leta 2005 ne bo povečala svojega deleža. Leta 2006 so se po navedbah ministrstva pokazala velika razhajanja med pogledi uprave NLB in ostalimi večjimi lastniki glede dolgoročnega razvoja banke in vloge KBC pri tem.

Zato se je KBC leta 2006 odločila, da svojo vlogo v NLB omeji, naložbo pa ovrednoti le kot finančno investicijo. Ker KBC ni imela zadovoljivega vpliva na politiko NLB, se je odločila, da dolgoročno ne bo ostala v lastniški strukturi banke. Leta 2009 je v strateškem načrtu, ki je bil dogovorjen z Evropsko komisijo, označila naložbo v NLB za odprodajo.