NLB saga: “Če jo nališpamo kot princesko, jo lahko prodamo najprej v petih letih”

»KBC je že dalj časa iskal pot iz NLB«

Rasto Ovin, strokovnjak na področju ekonomije in tudi nekdanji član nadzornega sveta NLB, pojasnjuje, da je KBC že pred časom dobila možnost, da bi prevzela kontrolni delež v NLB, a se na koncu Slovenija za to ni odločila. Ovin poudarja, da s trenutno situacijo sicer ni natančneje seznanjen, a razloži, da »je že pred časom KBC prenehal biti strateški partner. Imeli so vlogo v vseh organih, vendarle pa so vseskozi gledali na to, kako se bodo umaknili in sedaj jim je to tudi uspelo.«

Glede na to pa, da njihov delež kupuje država Ovin meni, da je morda tudi država videla, da jih KBC ne spremlja v njihovih odločitvah. »Kakorkoli že, KBC ni bil strateški partner zadnjih nekaj let. Razmišljal je o umiku. In verjamem, da je bila odločitev soglasna.«

»Če ima KBC pol milijarde izgube, potem to nekaj pove o izgubi države«

Na vprašanja o tem, ali je prav, da bo Slovenija sedaj prevzela vse izgube NLB, KBC pa se umika, brez, da bi prevzela odgovornost, Igor Masten, profesor na ekonomski fakulteti in prav tako nekdanji član nadzornega sveta NLB, odgovarja, da delničarji v delniških družbah vedno jamčijo z višino vplačanega kapitala, NLB pa konec koncev je delniška družba. »KBC je pred leti kupila delež za več kot 400 milijonov, potem je imela v lasti še določene dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala NLB. Pri zadnji dokapitalizaciji KBC so odprodajali te dolžniške papirje s precejšnjim diskontom, okoli 50 odstotkov. Tako so realizirali kapitalsko izgubo. Sedaj pa bodo lastniški delež, ki je bil kupljen, kot rečeno, po ceni več kot 400 milijonov, prodali za 2.7 milijona, kar pomeni da nosijo sami za pol milijarde evrov izgub.« Masten dodaja, da je to normalno poslovanje v vseh gospodarskih družbah, ne glede na to ali gre za delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali katerokoli drugo obliko. »To samo pove, da če je bila KBC povprečno tretjinska lastnica in je sama utrpela izgubo v višini pol milijarde … in če to transakcijo jemljemo kot tržno transakcijo, je tu notri, glede na trenutno ceno, tudi približna ocena izgube države.«

»Slab znak za tuje vlagatelje«

Minister Šuštaršič je na današnji novinarski konferenci povedal, da je bila cena na delnico nizka zaradi časovne stiske, da pa ne odraža vrednosti banke. »KBC je seveda želel iztržiti več«. S tem se ne strinja ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, ki je poudaril, da ima KBC svoje predstavnike v nadzornem svetu, vrsto let je imela tudi svojega predstavnika v upravi NLB, tako da »cena gotovo odraža dejansko vrednost in porazno stanje v NLB«.

Ovin meni, daje umik KBC iz banke vsekakor slab znak za tuje vlagatelje. »Tudi sami procesi zadnja leta, pa ne samo pri tej banki, so slab znak. To pomeni, da enostavno v Sloveniji ne toleriramo tujih lastnikov ali pa solastnikov. Eno je odnos do tujcev, ki v nobeni državi ni preveč ljubeč, drugo pa je, da imaš porozno zakonodajo, zaradi katere ti tuji in domači vlagatelji lahko naredijo veliko škodo v podjetju.« Da je umik KBC slab znak meni tudi analitik družbe Alta Invest Matej Šimnic. »Z vidika lastništva za banko ni ključno, ali je v domačih ali tujih rokah, je pa pomembno, da jo obvladuje lastnik, ki zna z njo dobro upravljati,« je dodal.

»Zakaj bi morali prodati ravno našo največjo banko?«

Kljub temu Ovin meni, da umik države iz NLB ni najpametnejša poteza. »Zakaj bi morali prodati ravno največjo banko? Banka je v stanju, da bi ji tuje znanje zelo koristilo, da o kapitalu sploh ne govorim, a znanje je na prvem mestu. Obstoječe strukture, ki so dolgo gradile to banko, in dosegle številne uspehe, so v zadnjih 20 letih pokazale, da ne vidijo trajnostne poti naprej in bi bilo treba to znanje osvežit. S stališča poslovanja banke in s stališča gospodarstva se pojavlja seveda tudi opcija, da prodamo banko za en evro. Banke morajo delovati. Nisem prepričan, da je prodaja tujcem edina možnost, a z odlašanjem ukrepov s strani banke in strani lastnika prihajamo v situacijo, ko bo nekdo rekel, 'no pa jo dajmo za en evro'«.

Da mora biti NLB stabilna, saj je zelo pomembna za slovensko gospodarstvo, je opozoril tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. »Želimo si, da bi NLB čim prej spet funkcionirala kot najpomembnejša banka za slovensko gospodarstvo, ki bo lahko gospodarstvo tudi servisirala.«

Nališpana princeska za prodajo

Masten za Dnevnik.si dodaja, da prodaja NLB prej kot v petih letih ni možna, še manj pa da je možna prodaja v pol leta, kot jo je obljubljal minister za finance Janez Šuštaršič. »V pol leta ni možno, že zaradi tehničnih detajlov. Teoretično je možno v horizontu do dveh let, ampak verjetnost ni ravno velika. V kolikor bi bili determinirani, da se ta transakcija izvede, kar pomeni, da se začne delati vse potrebno, da bo zdaj NLB princeska, ki jo bomo nališpali za prodajo, potem je do pet let nek realni rok, prej pa ne.« Ovin pa meni, da Šušteršiču ne gre pripisovati, da bi govoril nekaj, o čemer ne bi bil dovolj prepričan. Ovin doda še, da so za delovanje vseh bank potrebne korenite spremembe in enotna politika, da pa strukture, ki so bile oblikovane desetletja, splošna klima nezaupanja in pa politika, ki je vedno z eno nogo v banki, onemogočajo korenite spremembe. »Zato razumem gospoda Šušteršiča, kot bivšega ekonomista, da želi poiskat v svojem mandatu eno korenito, drugačno rešitev, ampak političnega dela podpore v Sloveniji do sedaj bilo nemogoče dobit in mu želim veliko uspeha.«

Šušteršič: Ko bo dobičkonosna, bo zanimiva za zasebnike

Šušteršič je danes na novinarski konferenci dejal, da ko bo banka enkrat dobičkonosna, država pričakuje, da ji bo vrnila denar, ki ga je vanjo vložila. Lotili se bodo tudi prenosa slabih terjatev na slabo banko. »Takšna banka je lahko potem zanimiva za zasebne vlagatelje,« je dejal, s čimer pa se verjetno ne bi strinjal Jože P. Damijan, ki je že junija letos podal svoj »zadnji komentar o NLB«. V komentarju, v katerem govori o NLB kot zombi banki, ki obstaja le še na papirju, dela pa ne nič zapiše, da NLB noče več nihče od zasebnih investitorjev niti pogledati. »Niti tisti, ki so vanjo ujeti. Tudi če bi njene delnice država delila zastonj, jih nihče ne bi vzel. Iz preprostega razloga, ker bi s tem nas prevzel globoko luknjo v njenih bilancah.« Damijan dodaja, da so glavni krivci v Janševi vladi, še posebej, ker je imela možnost nadzora, pa je raje »v nadzorni svet imenovala nekompetentne ljudi, ki so gledali stran«, možnosti, da banko proda najboljšemu ponudniku, pa ni izkoristila.