Po naših informacijah obstajajo najmanj štirje vprašljivi posli med s Forštnerjem povezanimi podjetji in Gradisom Celje, ki jih je omogočila njegova zadnja predsednica uprave Lidija Žagar. Enega od njih predstavljajo nakupi lastnih delnic Gradisa Celje od podjetij Fori iz Velenja in Gradis Bau iz Avstrije, ki ju obe (posredno) obvladuje družina Forštner. Po zatrjevanju naših virov je bil glavni namen poslov pridobitev sredstev, s katerimi je Fori nato Gradisu vrnil 1,2 milijona evrov visoko zapadlo posojilo. Tudi vrednost nakupa okrog desetih odstotkov lastnih delnic, ki jih je Gradis pridobil od Forija in Gradisa Bau, je približno enaka zapadlemu posojilu Forija. Čeprav je bila odločitev o nakupu lastnih delnic sprejeta na skupščini Gradisa leta 2008, naj bi bila vrednost v višini 350 evrov na delnico po oceni naših virov previsoka.

Drugi Forštnerjev podvig predstavlja vprašljiv račun za pogodbeno kazen, ki ga je njegovo podjetje Emo-tech izstavilo Gradisu Celje. Čeprav je bilo v pogodbi dogovorjeno, da lahko pogodbena kazen znaša največ pet odstotkov od skoraj treh milijonov evrov izvedenih del, pa je Emo-tech konec leta 2008 izdal račun v višini 365.000 evrov. V Gradisu so ga najprej zavrnili, ker da je Emo-tech z njim napačno terjal izpad prihodkov. Novo izdani račun, na katerem je bilo izrecno navedeno, da se nanaša na plačilo pogodbene kazni, je dva dneva kasneje znašal kar 576.000 evrov, Gradis Celje pa ga je presenetljivo tudi poravnal. Ob tem omenimo, da se ena od približno 20 izpodbojnih tožb, ki jih je v stečajnem postopku družbe vložil upravitelj Zlatko Vili Hohnjec, nanaša tudi na plačilo previsoke pogodbene kazni.

Tu je tudi 400.000 evrov, ki jih je še eno od Forštnerjevih podjetij Elvel dobilo za gradnjo kranjskega Planeta Tuš in pregled elektroinštalacijskih del. Toda po naših informacijah sta elektroinštalacijska dela izvedli podjetji Plan-net in IMP Klima, kar pomeni, da Gradis Celje ni imel podlage za neupravičeno nakazilo več sto tisoč evrov podjetju Elvel.

Ne dolgo preden je Gradis Celje zaključil v stečaju, pa je družba Foriju nakazala še sto tisoč evrov za plačilo komunalnega prispevka, ki naj bi ga ta poravnal namesto nje. Ker obstaja sum, da je bil Fori pri poplačilu v privilegiranem položaju glede na ostale upnike, pa je Hohnjec tudi v tem primeru vložil izpodbojno tožbo.

Dokler so gradbeni posli cveteli, je Forštner po povezanih podjetjih obvladoval več kot 50-odstotni lastniški delež Gradisa Celje, v katerem je bil določen čas tudi prokurist. Leta 2008 se je Forštner iz lastniške strukture družbe začel umikati, v njej pa se je začela krepiti ekipa Lidije Žagar.

Kot trdijo naši viri, je imel Forštner tekom let vpogled v domala vse transakcije Gradisa Celje. Poleg tega, da je več let zasedal vodilne položaje v družbi, mu je to omogočal tudi prilagojen računovodski program, s katerim je imel vpogled v poslovanje družbe tudi na daljavo. Navsezadnje pa je bil od leta 2006 član Gradisove uprave Matjaž Petkovšek, Forštnerjev zaupnik, ki trenutno vodi slovensko podružnico avstrijskega podjetja Kamteh.

Kamteh je lastnik kamnoloma v Podgori, ki ga je pred leti v nepojasnjenih okoliščinah kupil od Gradisa Celje. Iz avstrijskega registra je razvidno, da je Kamteh leta 2004 ustanovilo podjetje Elvel, ki ga obvladuje družina Forštner. Z vprašanji glede navedenih poslov smo se že v ponedeljek obrnili na Forštnerja, vendar odgovorov nismo prejeli.