Vesoljsko vozilo Curiosity, ki zdaj leze po površini Rdečega planeta, ima številne naloge, toda ena njegovih najtežjih je iskanje morebitnega življenja, ne le na Marsu, temveč celo zunaj Osončja.

Znanstveniki domnevajo, da so neke oblike življenja možne že na Saturnovi luni Enceladus, kjer naj bi bilo pod njeno površino morje in v njem obilica organskih snovi. Sicer pa iskanje svetov, primernih za bivanje, sega tudi zunaj Osončja. Nasa je konec julija objavila najnovejše podatke, ki jih je zbral teleskop Kepler pri iskanju tako imenovanih eksoplanetov. To so planeti, ki ne krožijo okoli Sonca, temveč okoli drugih zvezd. Kepler jih "zagleda" šele, ko se med kroženjem pojavijo kot temne točke na zvezdah, drugače jih zaradi velikanskih oddaljenosti sploh ne more zaznati..

150.000 sonc

Teleskop so izstrelili v vesolje leta 2009 in znanstveniki računajo, da bo lahko v ozvezdju Laboda pregledal približno 150.000 sonc, okoli njih zaznal morebitne planete, nato pa skušal ugotoviti, ali so približno tako veliki kot Zemlja, ali imajo zmerno temperaturo, ali so stabilni in morda primerni celo za življenje na njih.

Čeprav znanstveniki že dolgo domnevajo, da je takih planetov veliko, so prvega odkrili šele leta 1995, in to z zemeljskim teleskopom. Zdaj Kepler in misija Evropske vesoljske agencije COROT aktivno iščeta nove, ne oziraje se na teorije o njih. Konec letošnjega julija je bilo znanih in potrjenih že 777 eksoplanetov. Samo Kepler je zaznal 2321 možnih zunajzemeljskih svetov. Od teh je 246 takih, ki so večji od Zemlje, je pa med njimi še precej večjih in vsi imajo, kot kaže, trdno površino.

Ugodne temperature

Skupno je bilo doslej najdenih 46 planetov, ki krožijo - glede na oddaljenost od njihovih zvezd - v še možnih območjih za kakšno obliko življenja na njih, oziroma kjer bi temperature še omogočale obstoj tekoče vode. Od teh je tudi deset takih, ki so približno tako veliki kot Zemlja. Njihovo število se bo verjetno že v naslednjem letu ali zelo kmalu še povečalo.

Nekateri astronomi so že zdaj prepričani, da lahko v okviru podatkov, ki jih v vesolju zbira Keplerjev teleskop, napovedo, koliko Zemlji podobnih planetov utegne biti v nam bližnjem vesolju. Astronom Seth Shostak, ki dela v Inštitutu SETI v Kaliforniji, je že lani domneval, da utegne biti v vesolju že v oddaljenosti 1000 svetlobnih let od nas kar 30.000 planetov, na katerih bi bilo možno življenje. Znanstvenik Wesley Traub, ki dela v Ameriški vesoljski agenciji (Nasa), pa ocenjuje, da bi lahko kar 34 odstotkov zvezd, podobnih našemu Soncu, "gostilo" planete, na katerih bi bila možna kakšna oblika življenja. To pa bi lahko celo pomenilo, da že v našem ozvezdju, torej v Rimski cesti, obstaja na desetine milijard takih svetov.

Manj krožne poti

Seveda zgolj podatek, da je planet v primerni razdalji od svoje zvezde, še ni dokaz, da je na njem tudi kaj živega. Poleg tega se 90 odstotkov eksoplanetov giblje po manj krožnih poteh kot planeti v sončnem sistemu, kar bi lahko seveda menilo, da se na svoji poti preveč približujejo ali preveč oddaljujejo od svoje zvezde, da bi na njih lahko obstajala kakšna trajnejša oblika življenja. Na mnoga taka vprašanja utegne najti odgovore šele kak nov, toda orjaški medzvezdni teleskop, ki bo lahko eksoplanete neposredno fotografiral. A tudi o takem že razmišljajo. (jt)