Ko boste prispeli v mestece in povprašali mimoidoče, katera cerkev je to, bo prav vsak v prvem stavku povedal, da je to najlepša katedrala med Benetkami in Carigradom. Ko smo na enem od največjih trgov, kar smo jih videli doslej, sedli in naročili osvežilno pijačo prav nasproti te katedrale, se je natakar po pozdravu nasmehnil, pogledal proti katedrali in rekel: »Kaj ni lepa?« Na vprašanje, ali bo tudi on rekel, da je to najlepša katedrala med Benetkami in Carigradom, pa je preprosto odgovoril: »Ne, tega ne bom rekel jaz, to je namreč že zdavnaj ugotovil papež Janez XXIII.« Jasno.
Sprehod po središču mesta
Đakovo leži v središču Slavonije na vzhodu Hrvaške, prve omembe kraja pa segajo v enajsto stoletje. Obstajajo namreč pisni dokumenti iz leta 1239, natančneje darilna listina hrvaškega kneza Kolomana za bosanskega škofa Ponso, s čimer so škofje postali gospodarji Đakova in Đakovštine. Območje je bilo sicer naseljeno že v neolitiku, to pomeni pred približno 7500 leti. Mestece, ki leži na ravnici na 111 metrih nadmorske višine, si je zagotovo najbolje ogledati peš. Središče Đakova je Strossmayerjev trg, omejen s kurijo, korzom, škofovskim dvorom in semeniščem ter najpomembnejšim spomenikom mesta, že omenjeno impresivno katedralo svetega Petra, ki je tudi simbol mesta. Zgradil jo je đakovski škof Josip Juraj Strossmayer leta 1866, da bi dal pomen Đakovu kot cerkvenemu središču Slavonije. V katedralo so vgradili sedem milijonov opek, v temelje pa 395 stebrov iz slavonskega hrasta. Enako lepa zunaj in znotraj, s čudovitimi vitraži in oltarjem je ena najbolj znanih sakralnih zgradb na Hrvaškem.
Za katedralo je lepo urejen Strossmayerjev park, na trgu pred katedralo pa vsako leto potekajo tradicionalne Đakovske vezenine, mednarodni folklorni festival, ki je na sporedu navadno zadnji teden v juniju in prvi teden v juliju že vse od leta 1967. Gre za enkratno turistično in kulturno prireditev, na kateri sodelujejo vse mesto in njegovi prebivalci, ki želijo na najboljši možni način povedati zgodbo o prelepi pokrajini in tradiciji, ki se prepleta skozi zgodovino. Osrednji dogodek je vedno na Strossmayerjevem trgu pred katedralo, ko si lahko poleg številnih spremljevalnih prireditev ogledate folkloro Slavonije, Baranje in drugih delov Hrvaške ter številne skupine iz tujine.
Osrednja mestna ulica je ulica papeža Janeza Pavla II. ali priljubljeni Korzo, ki se razteza od katedrale svetega Petra do cerkve Vseh svetih. Če bo med vašim obiskom lepo vreme, bo v vsem sijaju zažarela glavna mestna ulica, ki je v času, ko postane promenada, kraj druženja. Številne kavarne in slaščičarne vas s svojimi terasami vabijo, da se odločite za kratek ali daljši odmor s kavo ali kakšnim napitkom, ko boste lačni, pa si brez skrbi privoščite malico, kosilo ali večerjo. Tako kot vsa Slavonija tudi Đakovo neguje posebno gastronomsko tradicijo. Prebivalci tega kraja so ohranili jedi, na katere so ponosni še danes. Kulen, šunka, klobasa, slanina in ocvirki so postali blagovna znamka in nepogrešljiv gastronomski užitek, v katerem preprosto mora uživati vsak gost. Denimo teletina v omaki parmezana z domačimi njoki vas bo stala le malo več kot devet evrov, dunajski zrezek s kuhano zelenjavo in ocvrtim krompirčkom pa 7,10 evra.
Lipicanci v Slavoniji
Kot leto ustanovitve kobilarne v Đakovu je navedeno leto 1506, ko je v pisni listini prvič omenjena beseda hlev. Povezana je z đakovskim škofom Mijo Kesarićem, ki je imel v lasti hlev z 90 arabskimi konji. Kljub temu obstajajo podatki, da je hlev obstajal že pred pisno omembo, torej da so ga ustanovili bosansko-sremski škofje na posesti, pridobljeni z darilom ogrsko-hrvaškega kralja Kolomana že leta 1239. Do leta 1806 je konjereja temeljila izključno na vzreji arabskih konj, od takrat pa je to kobilarna lipicancev.
Danes kot državna kobilarna v Đakovu uporablja dve lokaciji za vzrejo in selekcijo konj – Pastuharno v središču Đakova in Ivandvor v neposredni bližini mesta. Poleg tega se v hlevu ukvarjajo tudi z dresurnim jahanjem, katerega kakovost potrjujejo osvojena vidna mesta na konjeniških tekmovanjih. Dejavnost Pastuharne zaradi svoje atraktivnosti in zanimivosti seveda privablja domače in tuje turiste – imajo približno 20.000 obiskov na leto. Za ogled kobilarne Đakovo (Pastuharna in Ivandvor) bodo otroci, dijaki, študenti in upokojenci plačali 1,33 evra, odrasli obiskovalci pa 2,65 evra. Če boste želeli strokovno vodstvo na eni ali drugi lokaciji, pa boste za vstopnico odšteli 2,65 evra za otroke, dijake, študente in upokojence, za odrasle pa 3,98 evra.
