Britanski premier David Cameron je že napovedal, da bodo v Londonu spoštovali referendumsko odločitev, seveda v prepričanju, da se bodo Falklandci odločili za nadaljnjo lokalno samoupravo pod britansko krono, v kar verjame tudi Gavin Short, predsednik otoške zakonodajne skupščine. "Nobene želje nimamo, da bi nas vodila vlada iz Buenos Airesa. To je dejstvo, očitno vsakomur, ki nas obišče in sliši naše mnenje. Seveda se zavedamo, da večina nima priložnosti priti na naše prelepo otočje in se o tem prepričati, in argentinska vlada si prizadeva z zavajajočo retoriko prepričati svet, da nimamo jasnega stališča ter da smo celo talci britanske vojske. To je preprosto absurdno," je dejal Short, ki je vseljudsko odločanje napovedal kot "jasno sporočilo svetu, kako jasno vidimo (na Falklandskih otokih) svojo prihodnost".
V Londonu so potrdili predhodno dogovarjanje o referendumu, hkrati pa zagotovili, da je bila odločitev o njem stvar lokalnih oblasti, ki pa jo v celoti podpirajo. Otočje je pod britansko upravo od leta 1833 s kratko prekinitvijo ob argentinski okupaciji leta 1982, spora med državama pa ni sprožila okrogla obletnica falklandske vojne, ampak naravna bogastva pod tamkajšnjim oceanskim dnom. Argentinska predsednica Cristina Kirchner bo danes zahtevo po suverenosti nad Malvini, kot v tej južnoameriški državi imenujejo Falklande, postavila pred odborom Združenih narodov za dekolonizacijo. Gre za misijo nemogoče, saj britansko kraljestvo ne daje svojih posesti kar tako iz rok, ampak do njih goji izrazita, h kroni usmerjena čustva. To so Britanci v noči na sredo dokazali v Gibraltarju, ko so Špance v okviru proslav šestdesetletne vladavine kraljice Elizabete II. dražili z njeno stometrsko svetlobno podobo in britansko zastavo na sloviti gibraltarski skali, dobro vidni iz Španije, ki si že dolgo prizadeva za suverenost nad tem rtom ob vstopu v Sredozemlje.
