Tukaj je na delu kakopak še komplementarna teza, da jih slovensko moštvo ni sposobno potešiti, zato iščejo zadovoljstvo zunaj meja svoje domovine. Kakorkoli že, v primerjavi s tem slovesom, Slovenke vendarle niso bile deležne pretirane obravnave v jugoslovanski zabavni glasbi. Najneposrednejši so bili Crvena jabuka v komadu Mojca Mojca, podobno eksplicitni pa tudi Parni Valjak v komadu Lutka za bal, kjer se zgodba prav tako dogaja v Ljubljani, čeravno ni jasno ali gre za Slovenko. Bržkone bi se še našel kak primer. Manj znano pa je, da je komad Azre Fa-fa-la-si-mi, katerega naslov je Štulić tedaj nalašč zapisal kot zloge, da bi se izognil tako tedaj kot danes vedno pripravljenim moralistom, takisto pesem o odnosu južno slovanskega pop zvezdnika in Slovenke. Kot izhaja iz besedila "ulica, hladna besčutna, nezgodno se voljeti na njoj“ pesem govori o ulični oralni zadovoljitvi zvezdnika, čeravno tega z ničemer ne nakaže, pa urbani mit govori o tem, da se je akt zgodil na eni od ljubljanskih ulic, dekle, ki ga je osrečilo naj bi pa bila prodajalka iz ene od tedaj obratujočih trgovin z vinilnimi ploščami. Če je kdo od vas torej kdaj poskušal očarati kakšno prodajalko plošč s tem, da je kupil Azro, vendar pa izrazito ni imel uspeha, je pričujoči mit lahko najboljše pojasnilo. Ker je punca itak obvladala Štulića in je njegovi privrženci niti niso zanimali.
Preostale legende najdete tukaj.
