S prvim napadom na sirske položaje po letu 1996 je Izrael hotel sporočiti, da počasi izgublja potrpljenje. Gre torej predvsem za svarilo Hezbolahu in uradnemu Damasku, naj ne poskušata vnovič odpirati nove fronte na severu Izraela. "Čeprav ga ne želimo uporabiti, vseeno obstaja novi "cenik". Ta zagotovo lahko Sircem, Hezbolahu in Palestincem jasno nakaže potrebo, da na novo ocenijo izraelsko pripravljenost in odločnost za ukrepanje," je o odločnih izraelskih odgovorih na provokacije in teroristične napade dejal Šaronov svetovalec Raanan Gissin .

Libanonski premier Rafik Hariri je v svojem odzivu na napad ocenil, da gre za "nevaren napad tako na Sirijo kot Libanon". Posvaril je pred morebitnimi novimi izraelskimi koraki, s katerimi bi razširili "krog napetosti" v regiji, in mednarodno skupnost pozval k hitremu ukrepanju, ki naj prepreči, da bi te napetosti dobile širše razsežnosti. Tudi uradni Damask je napad označil kot "nevarno stopnjevanje nasilja", ki bi lahko destabiliziralo regijo, zato si Sirija pridržuje pravico, da se brani.

Tudi širša mednarodna skupnost - Rusija, Francija in Arabska liga - je izraelski napad v Libanonu pospremila z zaskrbljenimi izjavami.

Zaradi raketiranja sirske radarske postaje je današnji napovedani obisk jordanskega zunanjega ministra Abdula Ilaha Khatiba v Jeruzalemu kar nekaj časa visel v zraku. Kljub temu je Khatib pripotoval v Izrael, saj je jordansko vodstvo presodilo, da bi morebitna preložitev obiska le še stopnjevala napetosti v regiji, s pogovorom na štiri oči z vrhom izraelske politike pa bi bilo možno slišati tudi njihovo stališče, ki bi ga nato lahko prenesli zainteresiranim arabskim državam. Seveda pa je Khatib moral obvarovati jordanski obraz pred arabskim svetom in je še pred prihodom v Jeruzalem obsodil izraelski napad.

Ali so bili gostitelji zaradi te obsodbe kaj nejevoljni, sicer ni znano. Khatib je - kot pričakovano - Izraelcem tudi uradno predstavil jordansko-egiptovski mirovni načrt, ki so pripravili skupaj s Palestinci. Ta določa, da morata obe strani sprejeti ukrepe za ustavitev nasilja. Načrt predvideva, naj Izrael prekine blokado palestinskih ozemelj in umakne svojo vojsko na položaje pred lanskim septembrskim izbruhom spopadov ter palestinski upravi končno nakaže zapadle davke. Prav tako naj bi judovska država zamrznila vse nadaljnje naselbinske dejavnosti. Palestinci so se v minulih dneh odpovedali zahtevi, da se morajo pogajanja o končnem statusu začeti na točki, kjer so se januarja končala v Tabi, tako da sporazum zdaj omenja le še zahtevo po nadaljevanju pogajanj. Prav tako je palestinski voditelj Jaser Arafat popustil pri zahtevi, da je treba določiti datumski rok, ko bi moral biti dosežen končni mirovni sporazum. Izraelski premier Ariel Šaron je namreč takoj zavrnil takšen predlog, saj je na Barakovem primeru videl, kaj se lahko zgodi, če se časovnih rokov ne spoštuje. Ali je Khatibu uspelo Izraelce prepričati o primernosti predlaganega načrta, bo znano v prihodnjih dneh.