Ban Ki Moon je novinarjem kasneje dejal, da so potrebni bolj odločni ukrepi za zaustavitev nasilja, predvsem pa je treba govoriti z enim glasom in v Damask poslati jasno sporočilo, da se mora nasilje ustaviti.

Po njegovih besedah Annanov mirovni načrt v šestih točkah ostaja v središču prizadevanj za rešitev krize, vendar je zaradi poslabšanja položaja nujna dodatna mednarodna razprava. Dobra priložnost bo vrh skupine G20 18. in 19. junija v Mehiki.

Nasilje v Siriji traja že 15 mesecev, doslej pa je umrlo že najmanj 10.000 ljudi. Opozicija zahteva odstop predsednika Bašarja al Asada, ki to zavrača. Annanov načrt med drugim predvideva začetek političnega dialoga o tranziciji, sicer pa zahteva takojšen konec nasilja, zagotovitev dostopa za humanitarne organizacije in izpustitev ujetnikov.

Seja Varnostnega sveta je potekala v znamenju novega pokola civilistov. Maja je bilo v vasi Houla v provinci Homs pobitih 108 civilistov, v sredo pa je bilo v pokolu v vasi Al Kubeir v provinci Hama 78 mrtvih. Pokole izvajajo provladne milice šabiha, ki naj bi jim pomagala sirska vojska, ki tudi onemogoča dostop opazovalcem ZN.

Ban Ki Moon je v zvezi s pokoli dejal, da bi lahko odgovorne preganjali za vojne zločine.

Nov pokol civilistov v Siriji: med sto žrtvami tokrat 20 žensk in 20 otrok

Kofi Annan je po besedah diplomatskih virov Varnostni svet pozval, naj se poenoti in pritisne na sirsko vlado, da bo uresničila zaveze iz mirovnega načrta, saj bo sicer prišlo do surove represije, pokolov, nasilja in državljanske vojne, v kateri bodo izgubili vsi Sirci.

Tako kot pred tem v Generalni skupščini ZN je Annan poudaril, da morajo tisti, ki načrta ne uresničujejo, čutiti posledice.

Kitajski veleposlanik Li Baodong, ki junija predseduje Varnostnemu svetu, je novinarjem zatrdil, da vsi člani Varnostnega sveta stojijo trdno za Annanom in njegovim načrtom. Polna podpora prav tako velja opazovalni misiji.

Ruski veleposlanik Vitalij Čurkin je v svoji izjavi obsodil besede o propadanju Annanovega mirovnega načrta in se odločno izrekel proti sankcijam, ki bi po njegovem mnenju le poslabšale humanitarne razmere. Ponovno je predlagal sklic mednarodne konference za Sirijo.

Pred Annanovim nastopom so se vrstila ugibanja, da bo pozval k oblikovanju posebne kontaktne skupine za Sirijo, a o tem ni govoril, ampak se je osredotočil na pozive k enotnosti Varnostnega sveta.

Sirska vlada zavrača odgovornost za pokol

Veleposlanik Sirije Bašar Džafari je vse kritike na račun Damaska zavrnil in dejal, da si vlada prizadeva za izvajanje Annanovega načrta. Zavrnil je tudi odgovornost vlade za pokole, ki pa jih ni zanikal.

Zanikal pa je Annanove obtožbe o streljanju na opazovalce ZN. Annan je namreč navedel več incidentov in dodal, da sirske varnostne sile opazovalce nadzirajo tudi z brezpilotnimi letali. Ban Ki Moon se je zaradi tega vprašal, ali je še sploh smiselno, da 300 neoboroženih opazovalcev ostane v Siriji, glede na tveganja in oviranje dostopa.

V Varnostnem svetu je nastopil tudi generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi, ki je pozval k sprejetju sankcij. "Arabska liga je julija pritiskala na vlado, naj spopadi prenehajo, in zgodilo se ni nič. Poskusili smo z opazovalci in spet se ni zgodilo nič. Kar je preveč, je preveč. Zadeva je zdaj v rokah ZN. Ne zahtevamo uporabe sile, ampak vse druge oblike pritiska na vlado," je dejal al Arabi, ki je pred tem pozval vse arabske države, naj prekinejo diplomatske odnose z Damaskom.