Pod daleč največjim udarom je bila pokojninska družba Skupna, ki je neuradno zavarovancem izplačala več kot 50 milijonov evrov oziroma šestino vseh sredstev. Drugi zavarovanci so ji z novimi premijami nadomestili tri četrtine omenjenega odliva ali nekaj manj kot 40 milijonov evrov, a še vedno se Skupna ni mogla ogniti okoli 13 milijonov evrov visoki razliki, za kolikor je Skupni lani tudi upadla čista vrednost sredstev v upravljanju.

Od večjih le Prva in Moja naložba preprečili neto odliv

Nič manj niso izredni dvigi prizadeli poslovanja Modre zavarovalnice, Pokojninske družbe A in Zavarovalnice Triglav, saj so druga za drugo doživele krčenje zbranih sredstev, pa čeprav sta prvi dve lani pobrali po okoli 24 milijonov evrov bruto premij, zadnja pa blizu 20 milijonov evrov. V relativnem smislu je še največ premoženja izgubila Modra zavarovalnica oziroma njen sklad KVPS, v katerega so (za razliko od sklada javnih uslužbencev) vključena podjetja. Čeprav ga je lani oplemenitila za slab odstotek, je bila njegova vrednost konec leta 2011 za skoraj 20 milijonov evrov nižja od tiste decembra 2010.

S svojim "rezultatom" je presenetila Prva osebna zavarovalnica Alenke Žnidaršič Kranjc, kjer je imelo okoli 15.000 zavarovancev možnost dvigniti z računov 50 milijonov evrov. Koliko jih je v resnici nehalo varčevati in so v celoti pobrali sredstva, še ni znano, so pa odnesli "le" 12 milijonov evrov. Tako družbi ob 1,89-odstotnem donosu ni bilo težko za 20 milijonov evrov povečati obsega sredstev. Upadu so se izognili tudi v mariborski Moji naložbi, pri kateri niti ni bilo pričakovati pretiranega osipa zavarovancev, saj so leta 2001, ko se je začelo varčevati v drugem pokojninskem stebru, sklenili šele slabih 3000 polic.

Prav zaradi dinamike vključevanja zavarovancev je zaskrbljena velika večina izvajalcev. Čeprav so uradni podatki od leta 2001 do 2004 močno pomanjkljivi, pa so slovenska podjetja - v večini se varčuje prek kolektivnih shem - do takrat v sistem vključila že okoli tri četrtine današnjih zavarovancev. Prava preizkušnja se tako za pokojninske sklade šele začenja. Medtem ko jim tekoči mesečni prilivi zaradi izrednih izstopov, zamrznitev vplačil, pa tudi vse nižjega prirasta novih zavarovancev nenehno upadajo, naj bi bilo glede izplačil najbolj kritično letošnje leto.

Letos kritično, skladi pod hudim pritiskom tudi v letu 2014

Če jim ne bo uspelo zvišati "uspešnosti" prepričevanja upokojenih zavarovancev, da izberejo pokojninsko rento, pa tudi prepričati mlajših zavarovancev (četudi nadaljujejo varčevanje), naj ne dvignejo denarja z računov, bi lahko letos izgubili še več kot četrt milijarde evrov. Če ne upoštevamo sklada javnih uslužbencev in sklada za beneficirane poklice (SODPZ), drugemu pokojninskemu stebru tako grozi, da bo ostal brez kar 100 milijonov evrov ali okoli osmih odstotkov vseh sredstev.

Četudi to ne bi ogrozilo likvidnosti in stabilnosti samih skladov, ki so bili na visok odliv zavarovancev in sredstev pripravljeni in imajo v svojih bilancah dovolj kratkoročnih virov, pa bi to postavilo pod vprašaj celotno pokojninsko reformo iz leta 2000. Številni, ki so od začetka leta 2011 dvignili vsa svoja sredstva in se ponovno vključili v sistem, namreč ponovno začenjajo z ničle. Ne nazadnje bo naslednjih nekaj let stagnirala tudi velikost sredstev v upravljanju, na katera si izvajalci obračunavajo (upravljalsko) provizijo, tako da si bodo zelo verjetno le stežka privoščili znižanje stroškov zavarovancem.

Glede na javno dostopne podatke o rasti števila zavarovancev, oceni, da se jih večina po desetih letih varčevanja odloči za (redni ali izredni) izstop, hkrati pa imajo zaradi daljše dobe varčevanja več premoženja na osebnih računih, bi lahko samo Zavarovalnico Triglav letos doleteli zahtevki za izplačilo kar 70 milijonov evrov. To bi glede na tekoče prilive, ki jih je na leto manj kot 20 milijonov evrov, pomenilo pravcato katastrofo, saj je imel njen kritni sklad konec marca za 161 milijonov evrov sredstev.

Do leta 2015 kar 650 milijonov evrov odliva?

Zelo težko leto je tudi pred Skupno, saj bi lahko (izredna) izplačila ponovno presegla 50 milijonov evrov. Če naj bi Modra zavarovalnica oziroma njen KVPS ter Pokojninska družba A prav tako zabeležili podobne odlive kot v letu 2011, pa se pričakuje izrazito poslabšanje pri Prvi osebni zavarovalnici, še posebno pa pri Moji naložbi. Slednja je imela namreč leta 2002 že okoli 14.500 zavarovalnih polic, zahtevki pa bi se lahko po lanskoletnih ocenjenih desetih milijonih evrov zvišali na kar 33 milijonov evrov.

Po grobih ocenah bi vrednost izplačil v letih od 2012 do 2015 lahko dosegla celo 650 milijonov evrov, vendar lahko pokojninski skladi ta znesek domala v celoti nadomestijo, seveda ob nespremenjeni vrednosti vplačil, kar pa je ob slabih obetih za slovensko gospodarstvo malo verjetno.

tomaz.modic@dnevnik.si