Pred olimpijskim stadionom v Kijevu pod žgočim soncem nekaj deset delavcev hiti s postavljanjem asfalta, kot tudi z dokončanjem del na Prošpekt Bašani, glavne prometnice, ki vodi proti letališču. "To je tipična ukrajinska politika, z vsem se čaka do zadnjega trenutka,“ pojasnjuje Eric Aigner, nemški dobavitelj hrane in pijače, ki v Ukrajini živi že 15 let. Sam je prepričan, da se v njegovi novi domovini niso povsem zavedali, v kaj se spuščajo, ko so se odločili za skupno kandidaturo s Poljaki. "Zdi se mi, da so mislili, da bodo postavili nove stadione in letališča, s čimer bo njihovo delo končano.“

Nič manj kritičen ni niti Olaxander Popov, glavni urednik internetnega portala nogometnega kluba Dinamo Kijev, ki svetuje, da je najbolje, če si nekaterih novo zgrajenih objektov ne gre ogledovati pobliže. "Iskreno rečeno, mi je kar malo slabo zaradi tega. Veliko bi moralo biti še postorjenega. Ko je bil preteklo jesen po večmesečni zamudi odprt nov stadion v Lavovu, je še vedno manjkala streha! Ko je tam trenirala ukrajinska reprezentanca, so delavci še vedno betonirali in asfaltirali pločnike,“ se spominja Popov. "To je bilo grozno!“

Obiskovalci tekem naj bi tako hitro opazili ogromne razlike med stadioni. Tako na enem še vedno s kladivi tolčejo delavci, spet drugi je vrhunsko zgrajen. Do takšnih nihanj v kvaliteti izdelave prihaja, ker so bili stadioni financirani z različnih strani. Če je enega izmed njih financiral ukrajinski "oligarh“, potem denar tu ne igra nobene vloge. Tako je v mestu Donjeck, kjer se bohoti Donbas Arena, kjer živi tudi Aigner. "Temu se reče stadion, vsa čast," navdušenja ne skriva Nemec.


Donbas Arena (Foto: Reuters)

Moderna letališča, socilaistične ceste in železnice

Tisti, ki bodo imeli dovolj denarja, se bodo seveda odločili za potovanje z letali. Letališča v Kijevu, Harkivu, Lavovu in Donjetsku so praktično nova. Povsem drugače pa bo za navijače, ki se bodo na pot podali s svojimi jeklenimi konjički. Ti se morajo pripraviti na ogromne razdalje med mesti, mnoge ceste pa so v vse prej kot dobrem stanju, saj so številne ostale nespremenjene še iz časov Sovjetske zveze. Tako bo potovanje po njih predstavljalo pravcato avanturo, poroča Deutsche Welle.

Še večjih dogodivščin pa se lahko nadejajo tisti, ki bodo potovali z vlakom. Dotrajani socialistični vagoni državnih železnic so bili sicer nekoliko obnovljeni, vendar pa vlaki praktično ne dosegajo višjih hitrosti od 60 kilometrov na uro. Zato je za pot iz Kijeva v Donjeck treba imeti ogromno potrpljenja, saj pot traja kar deset ur.


Kijevsko letališče Borspol (Foto: Reuters)

Maja so na Češkem in v Južni Koreji sicer kupili nekoliko sodobnejše vlake, a kot poročajo tamkajšnji mediji, tudi ti ne dosegajo višjih hitrosti kot 100 kilometrov na uro.

Prevaranti in tatovi

Navijače, ki se bodo odločili za pot v Ukrajino, pa čaka še en izziv, ki je za povrh še izjemno drag. Govora je o prenočiščih. Hoteli v mestih, ki bodo gostila najboljše evropske reprezentance, so cene svojih nastanitev podražili tudi za desetkrat, kar pomeni, da bodo morali turisti za eno noč v hotelu s tremi zvezdicami odšteti tudi po 200 evrov.

Zaradi tako visokih cen je pobesnel celo predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini, ki je ukrajinske gostitelje že označil za prevarante in tatove. Posledica tako visokih cen bodo po mnenju Vasilija Rasumkova iz Centra za gospodarske in politične analize hitro vidne, saj navijačem niti na misel ne bo prišlo, da se v mestu zadržijo po več dni. V najboljšem primeru bodo prenočili eno samcato noč, nato pa se bodo po hitrem postopku z letalom odpravili domov.