Nekdanji predsednik ptujskega ligaša Robet Furjan pravi, da je bila prisilna poravnava v prvi fazi izvedena, končala pa se je precej klavrno. "Takrat so vsi dvignili roke od kluba. Zaradi napačnega razumevanja instrumenta prisilne poravnave smo ostali brez podpore lokalne skupnosti in vseh ljudi v društvu," se spominja Robert Furjan in ocenjuje, da se je konec kluba z večdesetletno tradicijo začel leta 2007. "Takrat je stavniški lobi preprečil oglaševanje podjetja Bwin. Z njimi smo sklenili pogodbo za 1,8 milijona evrov, kar bi rešilo klub, a so bile naše namere onemogočene. Če bi veljala evropska praksa, bi bilo seveda drugače. Takrat je Bwin sponzoriral le tri klube - Real Madrid, Milan in Werder iz Bremna. Mi bi bili četrti, a ni šlo," je tragičen razplet opisal Furjan.

Zgodbo ptujske Drave je mogoče primerjati z dogajanjem na hokejskih Jesenicah, le da imajo železarji uradno še za milijon evrov večji dolg, kar pomeni, da bi napovedana prisilna poravnava še težje uspela. Odvetnik in prisilni upravitelj NK Ptuj Tone Kozelj pravi, da je bistven načrt, ki ga pripravi športna ustanova. "Če je finančno prestrukturiranje realno, potem prisilna poravnava lahko uspe, imajo pa vedno zadnjo besedo upniki," zagotavlja Tone Kozelj. Zdajšnja zakonodaja pravi, da se mora prisilna poravnava končati najkasneje v štirih letih, delež poplačila terjatev upnikov pa ne sme pasti pod mejo petdeset odstotkov. V praksi to pomeni, da bi morali Jeseničani v štirih letih napraskati najmanj poldrugi milijon evrov.

Takšen scenarij meji na fantazijo, saj so železarji ostali brez tekmovanja v EBEL, ki prinaša sponzorski denar, od katerega se v največji meri preživljajo športni klubi. V kakršni koli medijsko neprepoznavni ligi, ki se jo bodo šli v Podmežakli, bo prilivov v klub drastično manj kot doslej, proračun moštva pa bo nekje v rangu hokejistov iz Maribora, Slavije, Bleda... Slavko Kanalec, ki včeraj zaradi poslovnih skrivnosti ni hotel razkriti največjih upnikov kluba, bi se ob vseh dejstvih gotovo moral zavedati, da bo prisilno poravnavo zelo težko speljal brez zapletov. Glede na njegova dejanja in izjave v času prvega mandata, ko je zavajal javnost okoli realnega finančnega stanja v klubu in načrtih za sanacijo, je veliko vprašanje, kakšni so njegovi pravi nameni za prihodnje. Menda ne gre za naključje, da Kanalec ni zbral 50.000 evrov za nastop v EBEL v prihodnji sezoni, glede na to, da gre za manjšo vsoto denarja, časa pa je imel več kot dovolj. "Rigorozna sanacija", kot dandanes imenuje naslednjo fazo v klubu, glede na zaporedje dogodkov povsem realno vodi celo v stečaj nekoč cenjene športne blagovne znamke.

V tem primeru bi vsa vrsta upnikov ostala brez svojega deleža, saj klub nima veliko premoženja. HK Acroni Jesenice bi tako dokončno poniknil, Kanalec pa bi imel na pogorišču elegantno možnost ustanoviti novo društvo. Takšna praksa se je v športu že zgodila. Ko je propadla nogometna Olimpija, so entuziasti ustanovili NK Bežigrad, ki je začel v peti ligi. Novim Jesenicam kajpak ne bi bilo treba v nižje tekmovanje, ker ga v hokeju ni, kar je nedvomno olajševalna okoliščina za Kanalca. Takšno razmišljanje vsekakor daje smisel optimističnim besedam predsednika kluba v sredo na sestanku EBEL v Celovcu, ko je ponosno povedal, da so železarji ohranili stik z Avstrijci. Če ima Kanalec načrt spraviti klub do samega dna in ustanoviti novega, bo imel čez leto dni spet možnost prikorakati pred vodstvo avstrijskega tekmovanja. "V dogovorjenem roku smo uspešno opravili sanacijo. Klub je zdrav in nima dolgov. Pripravljeni smo za vstop v EBEL." Tako nekako bi se z malo domišljije lahko začel govor Slavka Kanalca spomladi 2013, vprašanje je le, kako bi ga sprejeli Avstrijci...