"Če bo država morala vračati denar, potem pričakujem, da bo pri tem sodelovala tudi Mestna občina Ljubljana," je dejal in pri tem spomnil na različne preiskave dodelitve sredstev Stožicam.
Na vprašanje, kdaj bo znano, kaj bo z morebitnim vračilom sredstev, je državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs odgovorila, da ima ministrstvo dva meseca časa, da še enkrat pregleda dokumentacijo in se opredeli do nje. To namreč zahteva Bruselj.
Da ta primer posebej obravnavajo, je Žerjava osebno opozoril tudi evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Kot smo že pisali, gre za evropska sredstva v višini 6,4 milijona evrov za stadion v Stožicah, ki bi jih po Žerjavovih besedah Slovenija morda morala vrniti, "ker je bil razpis diskriminatoren".
Žerjav tudi o drugem tiru med Koprom in Divačo
Žerjav je v ponedeljek v Ljubljani pojasnil tudi, da se na področju črpanja evropskih sredstev dnevno soočajo z zadevami, ki bi morale biti "rešene že zdavnaj".
V tej luči je spomnil na projekt drugega tira med Divačo in Koprom, ki bi lahko angažiral velik del evropskih sredstev in spodbudil gospodarsko rast, a ga prejšnja vlada ni uspela pripraviti do faze, da bi se ga dalo realizirati v tekoči finančni perspektivi.
Po Žerjavovih besedah je projekt še vedno v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja, neurejeni so tudi okoljska presoja in odkupi zemljišč.
Glede na to, da se je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zavzelo za prerazporeditev evropskih sredstev z vsebin, kjer je črpanje slabše, na vsebine, kjer bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke oz. na izvedljive projekte, bi lahko do prerazporeditve prišlo tudi v primeru drugega tira.
Če tega projekta ne bo mogoče realizirati, bo del evropskih sredstev prerazporejen na področje trajnostne rabe energije, je napovedal minister. Pri tem je izpostavil velik pomen energetske sanacije javnih stavb, kot so bolnišnice. To bi po njegovih besedah posredno zagnalo gradbeno dejavnost, pomenilo pa bi tudi korak naprej v smeri učinkovite rabe energije.
Žerjav je poudaril, da je treba odločitev o drugem tiru zaradi izteka finančne perspektive sprejeti čim prej, tako da bo Slovenija lahko zagotovo načrpala vsa sredstva - v tekoči finančni perspektivi ima na voljo 4,1 milijarde evrov. Osebno pričakuje, da bo usoda projekta znana junija ali julija.
Država za alternativni način financiranja drugega tira
Minister se sicer zaveda, da je drugi tir glede na širjenje reškega pristanišča in razvoj zagrebškega letališča ter logističnega povezovanja Avstrije in Italije za Luko Koper izjemnega pomena.
Menil je še, da je treba takoj realizirati prenovo obstoječega tira Divača-Koper, saj bi se na ta način povečalo logistične zmogljivosti vsaj za nekaj let. Kot je spomnil, je bilo pet gradbenih dovoljenj za to pridobljenih že v času njegovega vodenja prometnega ministrstva.
Ob tem je opozoril, da država projekta drugega tira ne bo mogla financirati tako, kot je v preteklosti financirala gradnjo avtocest in da zato iščejo nove modele financiranja in partnerje, ki bi bili pripravljeni pri tem sodelovati.
Morebitne pomisleke tujcev, da jih Slovenija ne bo spustila v Luko Koper, saj ni sposobna iz domačih rok dati niti trgovca, je zavrnil z besedami, da ne gre vsega presojati v luči dogajanja okoli Mercatorja. Ta po njegovem mnenju na dolgi rok ne bo ostal slovenski, ni pa dopustno, da bi kupec skozenj reševal "takšne ali drugačne probleme".
