Pred zahtevnim občinstvom Slovenskega društva za mednarodne odnose je Erjavec precej odkrito analiziral sedanje stanje zunanje politike in razmišljal o potrebnih spremembah v mednarodnem okolju, ki se izjemno hitro spreminja in v katerem prihaja do selitve tradicionalnih centrov moči. Zato bi Slovenija po njegovem mnenju potrebovala strategijo zunanje politike za prihodnjih deset let.
Naj obiski tujih dostojanstvenikov prinesejo kaj več kot le "dobro kosilo in dobre namene"
Poleg tega v ospredje zunanje politike na sploh prihaja predvsem gospodarsko sodelovanje in s tem gospodarska diplomacija. A gospodarska diplomacija ne more ustvarjati poslov; slovensko gospodarstvo bi se moralo tudi odločiti, kaj je sposobno ponuditi, je dejal minister.
Zavzel se je tudi, da bi razni obiski tujih dostojanstvenikov prinesli kaj več konkretnega kot le "dobro kosilo in dobre namene" o poglabljanju gospodarskega sodelovanja. Priložnosti tako za izvoz kot za tuje investicije v Sloveniji so, je še menil.
Za to bi bile potrebne investicije v infrastrukturo, predvsem izgradnjo drugega tira do Luke Koper in tretjega pomola, je poudaril Erjavec in kritiziral postopke, zaradi katerih so ti projekti na ledu, Slovenija pa stoji na mestu. "Medtem pa nas drugi prehitevajo. Vem, kje je bila pred petimi leti Poljska in kje je danes," je namignil.
"Ne vem, če so izdelki iz Lidla ali Hoferja boljši kot tisti iz Mercatorja"
Hkrati je dodal, da v Sloveniji vlada neupravičen strah pred ene vrste kapitalom, češ, "ali nas bodo zdaj kupili Nemci", medtem ko do drugega, "takega, ki nas poneumlja", nimamo velikih problemov. "Ne vem, če so izdelki iz Lidla ali Hoferja boljši kot tisti iz Mercatorja," je dejal minister.
V svoji analizi sicer ni napovedal večjih sprememb v usmeritvi zunanje politike. Zaradi potrebe po varčevanju je napovedal krčenje diplomatsko-konzularne mreže, kar naj bi vlada tokrat ta četrtek res obravnavala. Napovedal je, da bo teža krčenja padla predvsem na predstavništva v EU, bolj konkreten pa ni želel biti, saj mora načrt prestati predpisano proceduro, med drugim tudi obravnavo v zunanjepolitičnem odboru državnega zbora.
Izpostavil je še izreden pomen negovanja odnosov s sosedami in ocenil, da je ravno tu še veliko neizkoriščenih priložnosti za sodelovanje. Čeprav je veliko govora o prodoru na nove trge, kot so države BRICS, pa bi lahko na primer okrepili tudi sodelovanje z Italijo, je predlagal minister in izpostavil, da smo v soseščini že prepoznavni, prodor na nove trge pa ne bi bil ravno zastonj.
V odnosih s Hrvaško je opozoril na "izjemno občutljivost" teh odnosov, ki jih je arbitražni sporazum sicer izjemno izboljšal, a so še vedno precej krhki. V zvezi z zadnjim zapletom glede novih hrvaških zahtev po vračanju sredstev varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke je dejal, da podrobnejših informacij iz Zagreba še vedno ni dobil, a da "je potrebno spoštovati dogovore".
Je pa napovedal, da bo lahko kaj več povedal po srečanju premierov obeh držav, "ki je načrtovano za bližnjo prihodnost". Po napovedih naj bi do srečanja med Janezom Janšo in Zoranom Milanovićem prišlo prihodnji torek na Teznem pri Mariboru.
