Nasa načrtuje sončno elektrarno, ki bi krožila okoli Zemlje. Na orbiti je Sonce osemkrat močnejše kot na površju Zemlje, poleg tega ni oblakov, ne menjave noči in dneva, tako da sonce neprestano sije. Sateliti bi lahko energijo preko laserjev ali v obliki mikrovalov pošiljali na Zemljo, kjer bi elektrika nato prišla v električno omrežje.

Sistem SPS-Alpha

Doslej so se takšni projekti za pridobivanje elektrike zaradi prevelikih tehničnih izzivov in stroškov izjalovili. Raziskovalec John Mankins pa je Nasi predstavil sistem SPS-Alpha, ki naj bi na velikanskem lijakastem satelitu z več deset tisoč ogledali omogočil pridobivanje elektrike iz sončne svetlobe.

Energijo bi nato preko mikrovalovnega žarka pošiljali na Zemljo. Prenos elektrike na ta način so v nekem poizkusu na Zemlji že uspešno izvedli, a le na precej manjših razdaljah, kot bi bila ta s satelita na Zemljino površino. Odprto ostaja vprašanje, koliko energije se bo na poti od orbite preko atmosfere do Zemlje izgubilo.

Za ta projekt bi se izplačalo potruditi zato, ker bi po Mankinsovih ocenah takšna velikanska sončna elektrarna lahko proizvajala nekaj deset tisoč megavatov elektrike, kar bi pomenilo odstotek ali dva sedanje porabe človeštva. Jedrska elektrarna Krško na primer proizvaja vse leto 676 megavatov elektrike. Še posebej ob povečani porabi elektrike v prihodnosti, ko bi se na primer po svetu povečalo število električnih avtomobilov, bi se lahko tak projekt kljub visokim stroškom izkazal za smiselnega. 

Žarčenje in smeti v vesolju

Vendar obstaja cela vrsta tehničnih težav, kot sta preveliko žarčenja sonca in izpostavljenost elektrarne smetem v vesolju. Nekateri strokovnjaki zato menijo, da bi bila njena življenjska doba zelo kratka, zaradi česar investicija z ekonomskega vidika nikakor ne bi bila upravičena. Velik problem prestavlja tudi to, da je orbita že zdaj polna raznih satelitov, ki pa bi morali biti precej oddaljeni od elektrarne. 

Mankins pa je optimističen. SPS-Alpha naj bi bila sestavljena iz elementov, ki naj bi tehtali od 50 do 200 kilogramov. Množična produkcija pa naj bi znižala stroške.

V Nasi še preverjajo, ali je Mankinsonov projekt  izvedljiv in rentabilen. Po mnenju realistov bo to samo eden od neuspešnih projektov, da bi v vesolju proizvajali elektriko. Japonci so na primer leta 2010 hoteli v vesolje poslati satelit, ki bi na Zemljo pošiljal 100 kilovatov elektrike v obliki mikrovalov ali preko laserja, vendar dlje od načrtov zaenkrat niso prišli.

V ameriškem Pentagonu pa so leta 2007 v poročilu zapisali, da nameravajo v desetih letih v vesolje poslati poskusno sončno elektrarno, ki bi imela zmogljivost deset megavatov, stala pa bi deset milijard dolarjev. Preteklo je že pet let, a gradnje takšnega satelita Pentagon ne omenja več. Podobni projekti so obstajali tudi v Evropi.