V. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar je sicer pojasnil, da tisti zaposleni v javnem sektorju, ki bodo 18. aprila stavkali, za tisti dan ne bodo plačani. Stališče vlade je namreč po njegovih besedah jasno, in sicer da ni formalnih razlogov za plačilo stavke in ta zato ne bo plačana. Si bodo pa vsi predstojniki organov prizadevali, da bodo organi izvajali vsaj minimalne naloge za normalno delovanje države, je dejal.

Stavka je mučna za vse

"Stavka bo mučna tako za stavkajoče kot za prizadete. Pomenila bo težave, neprijetnosti in verjetno veliko jeze. Državljanom se že vnaprej opravičujem za te težave, ki pa jih je povzročila vlada, saj nas nihče ne sili v tako drastične ukrepe," je dober teden dni pred splošno stavko, ki jo za sredo, 18. aprila, trenutno napoveduje 22 sindikatov javnega sektorja, dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Branimir Štrukelj.

Varstvo v vrtcih bo za nujne primere tudi 18. aprila

Na Sindikalni konferenci predšolske vzgoje Sviza so danes sklenili, da bodo lahko starši v nujnih primerih pripeljali svojega otroka v varstvo v vrtec tudi 18. aprila, ko bo sicer splošna stavka v javnem sektorju, so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) povedali po izredni seji sindikalne konference.

Vzgojiteljice se bodo lahko s starši, ki 18. aprila ne bodo imeli druge možnosti za varstvo svojega otroka, v petek in v ponedeljek dogovorile za varstvo otroka v vrtcu. "Tiste najbolj kritične primere bodo tudi 18. aprila, ko bo stavka, sprejeli v vrtcu in jim zagotovili varnost. To je dokončen in natančen dogovor," je po seji novinarjem povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

Zagotavlja, da v vrtcih natančno vedo, kdo je "nujni primer". "Za te bo zagotovljeno varstvo, medtem ko pedagoški procesi ne bodo tekli," je pojasnil. "Sicer pa bodo vrtci zaprti," pravi.

Predsednica sindikalne konference Marjana Kolar je dejala, da otrokom nikakor ne bodo pokazali vrat. "Čutimo namreč, da so starši na naši strani in nas podpirajo. Gre za kakovost dela v vrtcih. Če bo več otrok v skupini, bo kakovost manjša. Prepričani smo, da nas bodo starši razumeli in nas podprli," je povedala.

Nasprotujejo ukrepom, ki jih vlada vpeljuje na področju predšolske vzgoje, tako povečanju števila otrok v oddelkih, nižanju hkratne prisotnosti strokovnih delavcev v oddelku in dvigu normativov za kuharice, tehnično, administrativno in računovodsko osebje, so v Svizu zapisali na spletni strani.

Preberite še:

Janša: Država napovedane stavke ne bo plačala

Janković: Zakaj moramo primanjkljaj zmanjšati na tako boleč način?

Več o vladnem varčevanju za bralce Dnevnika zbiramo na enem mestu.

Lahko uveljavljajo vse pravice razen pravice do nadomestila plače

Po sredini napovedi premiera Janeza Janše, da država napovedane stavke javnega sektorja ne bo plačala, danes na vladni spletni strani pojasnjujejo pravne podlage za področje stavke. Kot so med drugim zapisali, lahko delavci, ki sodelujejo v stavki, po zakonu uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače.

Kot določa zakon o stavki, tako delavci v času stavke praviloma nimajo pravice do plače, razen če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih. Do nadomestila za čas stavke pa so delavci v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti upravičeni le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov, so zapisali na spletni strani vlade. Ob tem pojasnjujejo tudi, da delavci v takem primeru prejmejo nadomestilo v višini plače, kot da bi delali, in da gre to v breme delodajalca.

Pravica do stavke se lahko z zakonom omeji, če to zahteva javna korist

V gradivu po seji vlade pa so pojasnili še, da so sindikati vladi že posredovali posamezne stavkovne zahteve, iz katerih izhaja, da splošna stavka javnega sektorja ni napovedana zaradi kršitve določil kolektivnih pogodb, ampak zaradi nestrinjanja s predlaganimi ukrepi vlade za uravnoteženje javnih financ.

Ob tem na vladni spletni strani pojasnjujejo tudi druge pravne podlage, ki urejajo področje stavke v državnih organih in v širšem javnem sektorju. Kot navajajo, je pravica delavcem do stavke zapisana tudi v ustavi, kjer pa je zapisano tudi, da se lahko pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist.

Tako se lahko pravica do stavke delavcev v organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, in v organizacijah posebnega pomena za ljudsko obrambo v skladu z zakonom o stavki uveljavi samo pod pogojem, da se zagotovi in varnost ljudi in premoženja ter nenadomestljive pogoje za življenje in delo občanov, prav tako pa se mora zagotoviti izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

Pri stavki so omejeni tudi sodniki

Zakon o policiji tako med drugim določa, da so policisti med stavko dolžni varovati življenja, osebno varnost ljudi in premoženja, preprečevati in odkrivati kazniva dejanja, vzdrževati javni red, urejati promet in varovati državne meje. Vojaške osebe po zakonu o obrambi med opravljanjem vojaške službe nimajo pravico do stavke. Delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, pa morajo med stavko med drugim zagotoviti nemoteno opravljanje zadev civilne obrambe, neprekinjeno delovanje dežurnih služb in izvajanje obveznosti iz mednarodnih pogodb.

Tudi delavci uprave o izvrševanju kazenskih sankcij morajo po zakonu med stavko opravljati vse naloge, ki zagotavljajo varnost in nemoteno delovanje uprave. Pri stavki so med drugim omejeni tudi sodniki, ki morajo opravljati delo v zakonitem roku, in cariniki, ki morajo zagotoviti nemoten carinski nadzor, kontrolo blaga in odkrivanje prekrškov.

Zdravstveni delavci morajo med stavko zagotavljati bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo. Zdravniki so tako dolžni izvajati tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt, so še pojasnili na vladni spletni strani.

Ob današnji seji vlade so tako glede ravnanja ministrov in predstojnikov vladnih služb pripravili tudi usmeritve pred stavko in v času njenega trajanja. Ministri in predstojniki vladnih služb morajo tako med drugim pregledati zakonodajo in druge predpise ter tudi kolektivne pogodbe glede določb o stavki za svoja področja, pripraviti seznam del in nalog, ki jih je v času stavke treba opravljati v skladu z zakonodajo in se s stavkovnim odborom dogovoriti o načinu izvedbe stavke. Če ta dogovor ni dosežen, pa morajo na ministrstvih in v vladnih službah izdati splošen akt glede nalog, ki jih je med stavko treba opravljati.