"Nujno je, da vlada prek lastništva v Novi Ljubljanski banki (NLB) doseže, da ta izpelje ukrep in zagotovi potrebno dokapitalizacijo Primorja s konverzijo terjatev v kapital in zagotovi dodatna potrebna likvidna sredstva, da bi lahko družba, ki ima trenutno napovedanih za skupno 180 milijonov evrov poslov, nadaljuje delo," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Janković. Na besede ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava, da država ni Božiček, da bo podjetjem dajala denar, Janković pravi, da bi država ravno s tem, ko ne bi posegla v reševanje Primorja, postala Božiček, "ko bo s stečajem, ki grozi Primorju, zapravila skoraj 170 milijonov evrov".
Primorje je eno najboljših gradbenih podjetij z referencami in vprašanje je, kdo bo sploh še lahko gradil vse infrastrukturne projekte, ki jih potrebuje država in ki so skupno vredni okoli 11 milijard evrov, pravi Janković. Poleg tega po njegovih besedah država ne bo imela priliva v proračun, gre tudi za zaposlene v Primorju in pri kooperantih ter za tiste, ki so odvisni od Primorja. Janković pravi, da se bodo v primeru stečaja bančne garancije unovčevale oz. prenašale na nova gradbena podjetja, pri čemer navaja ocene, da bo unovčenih 70 odstotkov garancij, torej 70 milijonov evrov. Po njegovih besedah bi banke v primeru stečaja Primorja dobile poplačano polovico terjatev, celotna izguba za državo pa da bi znašala 168 milijonov evrov.
Glede lastništva Primorja Janković meni, da se lahko naredi podobno, kot se je pri Pivovarni Laško, ko so banke zasegle delnice. Vendar pravi, da ne govorijo o lastnikih: "Govorimo o podjetju, ki je dobro, in zaposlenih v tem podjetju. In njih je treba reševati." Država ima vzvode za rešitev podjetij, kot je Primorje, je dodala poslanka PS Alenka Pavlič. Spomnila je tudi na koalicijsko pogodbo, kjer je navedeno ustvarjanje pogojev za odpravo kreditnega krča in takojšnja sanacija bančnega sistema z zunanjimi viri. Poslanec PS Stanko Stepišnik je opozoril na slabe napovedi glede gospodarske rasti. Treba je uvesti varčevalne ukrepe, a se na drugi strani ne sme pozabiti na bruto domači proizvod (BDP), ki ga poganja ravno poraba, investicije in izvoz, je dejal in dodal, da bi bilo treba več pozornosti nameniti odpiranju javnih infrastrukturnih objektov in podpori predvsem izvoznim podjetjem.
