Obrestne mere na italijanske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo deset let so danes prvič po več kot pol leta padle pod mejo petih odstotkov. Potem ko je bila zaključna obrestna mera nanje v sredo pri 5,21 odstotka, je trenutno pri 4,92 odstotka.

Zahtevana donosnost na italijanske obveznice z dospelostjo deset let je sicer mejo petih odstotkov na sekundarnem trgu presegla sredi avgusta lani. Zaradi stopnjevanja strahu, da bi lahko Italija, ki ima s 1900 milijardami evrov največji dolg v Evropi, postala plačilno nesposobna, so bile obresti sredi novembra že pri 7,5 odstotka. To je krepko nad psihološko mejo, ki po mnenju ekonomistov državam ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.

Pod mejo petih odstotkov so danes tudi obrestne mere na desetletne španske državne dolžniške vrednostne papirje. V sredo je bila zahtevana donosnost nanje pri 5,02 odstotka, trenutno je pri 4,83 odstotka.

Španija je sicer danes uspešno izdala obveznice tudi na primarnem trgu. Na dražbi dve-, tri- in petletnih obveznic je zbrala 4,5 milijarde evrov. Kot je sporočila španska centralna banka, je bilo povpraševanje veliko, zbrana vsota pa skladna s ciljem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Francija, ki je nekaj časa prav tako beležila rast obrestnih mer, je danes na sekundarnem trgu prav tako zaznala rahel padec zahtevane donosnosti na desetletne obveznice. S sredinih 2,90 odstotka se je doslej znižala na 2,78 odstotka.

Poleg tega je tudi Pariz danes izvedel uspešno akcijo dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev in pri tem ceneje prišel do svežih osmih milijard evrov. Povpraševanje je bilo razmeroma veliko, piše AFP.

Med državami, ki so danes zaznale padce obrestnih mer na obveznice z dospelostjo čez deset let, je sicer tudi Slovenija. Potem ko je bila zahtevana donosnost nanje v sredo pri 5,385 odstotka, je trenutno pri 5,22 odstotka.

Umirjanje pritiskov trgov na države z evrom je tudi posledica sredine druge velike kreditne injekcije v bančni sistem s strani ECB. Osrednja finančna institucija območja evra je namreč v sredo 800 bankam držav z evrom potrdila za 529,53 milijarde evrov posojil, potem ko je v okviru prve tovrstne operacije decembra lani 523 bankam odobrila za 489 milijard evrov posojil.

Obe operaciji sta bili izvedeni kot dodaten ukrep za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu, ki ga je svet ECB sprejel 8. decembra lani. ECB želi na ta način bankam zagotoviti dovolj sredstev, da bodo lahko še naprej potrjevale posojila podjetjem, tako da ne bi prišlo do kreditnega krča, ki bi onemogočil gospodarsko rast.