Glavni razlog za odpoved je nemška zadržanost do tega vprašanja. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako v ponedeljkovem govoru pred nemškimi poslanci znova zavrnila pozive h krepitvi obrambnega zidu za zaščito evra. Nemška vlada zaenkrat ne vidi potrebe po razpravi o krepitvi posojilne zmožnosti EFSF ali ESM oziroma o njuni združitvi.
Bo pa Nemčija pospešila vplačevanje začetnega kapitala ESM, ki bo začel delovati julija letos, njegova posojilna zmožnost pa naj bi znašala 500 milijard evrov. Berlin bo še letos vplačal 11 milijard evrov, drugo polovico v višini prav tako 11 milijard evrov pa leta 2013. "Pogoj za to je, da to storijo tudi druge članice," je presenetljivo napovedala Merklova. Sprva je bilo mišljeno, da države začetni kapital v višini 80 milijard evrov vplačajo v petih letnih obrokih.
H krepitvi obrambnega zidu za zaščito evra so minuli konec tedna v luči razprave o povečanju sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za 500 do 600 milijard dolarjev pozvali tudi finančni ministri 20 najbolj razvitih in najhitreje rastočih gospodarstev (G20). Večina držav G20 želi, da območje evra, preden se povečajo sredstva IMF, okrepi omenjeni obrambni zid. Od tega naj bi bil poleg tega odvisen tudi prispevek IMF k drugemu paketu pomoči Grčiji.
Že predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v ponedeljek zavrnil špekulacije o morebitni hitri krepitvi stalnega ESM. Kot je dejal, bodo voditelji na vrhu EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju, o tem opravili razpravo, a dokončne odločitve še ne gre pričakovati. Članice območja evra o morebitni krepitvi ESM po njegovih besedah ne želijo odločati pred dokončno potrditvijo dogovora o drugem paketu pomoči Grčiji.
Ker pa so voditelji že na decembrskem vrhu sklenili, da bodo o primernosti posojilne sposobnosti ESM odločali marca, obstaja velika verjetnost, da bo enkrat pozneje v marcu predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy vseeno sklical vrh območja evra.
