Problemi v Somaliji nimajo posledic zgolj za Somalijo, ampak so pomembni za ves svet, je dejal Cameron. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj pomaga Somalijcem pri soočanju z njihovimi težavami. Svet mora Somaliji pomagati pri krepitvi varnosti in dostavljanju humanitarne pomoči v kraje, kjer jo potrebujejo, je še poudaril Cameron.

V podporo somalijskemu podeželju bo ustanovljen regionalni sklad, Velika Britanija pa bo namenila skoraj 60 milijonov evrov dodatne pomoči somalijskim beguncem v Keniji in Etiopiji, je še zagotovil Cameron, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dodatna pomoč

Dodatno pomoč Somaliji v višini 48 milijonov evrov je ob začetku konference napovedala tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. "Stališče ZDA je jasno: ne bomo trpeli nobenega poskusa blokade političnega procesa in uničenja vzpostavljenega statusa quo (v Somaliji)," je še dejala Clintonova.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je udeležence konference nagovoril z optimizmom. Kot je dejal, se Somaliji odpira "novo obzorje", država pa ima sedaj priložnost končati dolgo obdobje nemirov in krize. Po drugi strani je mednarodna skupnost še daleč od rešitve problema piratstva ob somalijski obali, je po poročanju dpa priznal Ban.

V Mogadišu so začetek londonske konference, ki se je udeležujejo tako predstavniki somalijske prehodne vlade, ki ima podporo Zahoda, kot tudi predstavniki vlade uporniškega severnega Somalilanda, v znak solidarnosti pozdravili z dvignjenimi britanskimi zastavami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Somalijski predsednik Šarif Šejk Ahmed je v Londonu izrazil upanje, da danes dane obljube ne bodo ostale "zgolj besede na kosu papirja" in da bodo Somalijcem res pomagale pobegniti od njihovih "grozovitih spominov". Obenem je svet spomnil na obljube, ki jih je dal Somaliji v preteklosti in so ostale neuresničene.

Udeleženci konference želijo kot izhodišče za nadaljnje ukrepe v Somaliji izkoristiti napredek, ki so ga nedavno v borbi z uporniško islamistično milico al Šabab dosegle sile somalijske prehodne vlade in etiopske vlade, ter sredino odločitev Varnostnega sveta ZN o povečanju števila pripadnikov misije Afriške unije v Somaliji (Amisom) z 12.000 na preko 17.000.

Proti zahodnim križarjem

Milica al Šabab je sicer kljub nedavnim neuspehom v odzivu na današnjo konferenco odločno sporočila, da se bo "z vsemi razpoložljivimi sredstvi" in še odločneje kot doslej borila proti "imperialistični kampanji" in "zahodnim križarjem". Kot so poudarili, udeleženci londonske konference nimajo ključa do prihodnosti ali stabilnosti Somalije. Ponovili so še, da nikoli ne bodo odstopili od svojih prepričanj in od cilja vzpostavitve islamskega šeriatskega prava v Somaliji.

Kot sicer še piše AFP, ni gotovo, ali bo današnja konferenca obrodila sadove v obliki konkretnih ukrepov, saj je trenutno pozornost mednarodne skupnosti bolj kot na Afriški rog osredotočena na Sirijo. Razmere v tej državi bodo udeleženci londonske konference obravnavali ob robu srečanja.