"V Somaliji ni več območij, kjer bi vladala lakota," je sporočil novi generalni direktor Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) Jose Graziano da Silva. To je posledica množične človekoljubne pomoči in izjemno dobre letine po daljšem deževnem obdobju, je pojasnila enota ZN za analizo stanja prehrambene varnosti v Somaliji.
Združeni narodi so lakoto v prvih regijah na jugu Somalije razglasili 20. julija lani, potem ko je to v vojnah opustošeno državo, ki je brez osrednjih oblasti od leta 1991, prizadela še huda suša. Zaradi angažiranja mednarodne skupnosti in deževnega obdobja so že novembra lani v treh regijah na jugu države razglasili konec lakote. Sedaj so konec lakote razglasili tudi v treh najbolj prizadetih regijah - tudi v prestolnici Mogadiš in Afgoyi, največjem begunskem taborišču na svetu.
Opozorili so, da gre za krhko stanje, ki se bo brez trajne mednarodne pomoči znova poslabšalo. V Somaliji namreč po besedah da Silve še vedno potrebuje pomoč 2,34 milijona ljudi in če je ne bodo deležni, bi se lahko znova soočili z lakoto.
"Imamo manj kot sto dni, da se izognemo novi lakoti v regiji," je še poudaril in izpostavil nujnost preventivnih ukrepov, da suša ne bi znova povzročila lakote. ZN so sicer decembra lani sporočili, da za pomoč v Somaliji letos potrebujejo 1,1 milijarde evrov.
Na Afriškem rogu sicer nujno pomoč še vedno potrebuje 9,5 milijona ljudi, pomoč pa potrebuje tudi več kot milijon ljudi v Južnem Sudanu, je še opozoril FAO.
Po definiciji ZN lakota pomeni, da se najmanj 20 odstotkov vseh gospodinjstev sooča z ekstremnim pomanjkanjem hrane, da več kot 30 odstotkov ljudi trpi zaradi akutne podhranjenosti ter da zaradi lakote vsak dan umreta najmanj dve osebi na 10.000 ljudi.
