Novi finančni minister Janez Šušteršič je od svojega predhodnika Franca Križaniča danes prevzel posle ter ob tem izrazil zadovoljstvo, da je poročilo o odprtih zadevah ministrstva manj obsežno kot poročilo o opravljenem delu. Med ključnimi ukrepi za rešitev nastale krize je Šušteršič izpostavil dokapitalizacijo bank z zasebnim kapitalom.

Križanič je na ministrstvu za finance Šušteršiču predal poročilo o delu v preteklem mandatu ter odprte zadeve, ki jih je zaradi problemov vodenja ekonomske politike po njegovih besedah treba "peljati naprej". Ob tem je poudaril, da bodo predložene odprte zadeve dobra podlaga za nadaljnje delo.

Ob predaji poslov sta se dotaknila tudi vprašanja krize bančnega sistema. Šušteršič je poudaril, da je sedaj ključno, da banke pridobijo zasebni kapital z dokapitalizacijo, zagotoviti pa je tudi treba, da na delovanje bank ne bo političnega vpliva.

Dodal je, da so banke ob začetku krize pridobile nekaj naložb, kot so deleži v podjetjih in stanovanja, ki so jih unovčile preko zavarovanj, vendar pa je slabo, da so te naložbe še vedno pri bankah. "To je prvi vir iz katerega lahko banke dobijo neka sredstva, ki jih lahko plasirajo v gospodarstvo," je poudaril.

Problem bančnega sistema je problem evropskega prostora

Križanič je izpostavil, da je problem delovanja bančnega sistema širši problem evropskega prostora, kjer so se bančni sistemi znašli pod velikim pritiskom dolžniške krize in njenega prepočasnega reševanja. "Mi imamo težave, ki prihajajo od drugod", je poudaril.

Domače težave bančnega sektorja pa so po Križaničevem mnenju posledice tajkunske krize, neracionalnega plasiranja kreditov v daljšem obdobju ter tudi preveč togega reševanja dolžniške krize. Prepričan je, da bodo za rešitev nastale krize banke morale pokazati več prilagodljivosti.

Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo bančni sektor tako na ravni poslovnih bank kot tudi Banke Slovenije v prihodnje deloval dovolj fleksibilno, da bo slovensko gospodarstvo lahko izšlo iz krize. Zaviranje gospodarske rasti namreč izvira tudi iz omejevanja kreditne aktivnosti, je dodal Križanič.

Dolg je manjši

Na vprašanje, kolikšen javni dolg prevzema nova vlada, je Križanič dejal, da je "od ponedeljka naprej javni dolg manjši, ker smo odplačali milijardo evrov obveznic". Zaradi padca pokojninske reforme in s tem zaostritve pogojev na kreditnih trgih so po njegovih besedah za Slovenijo v preteklem mandatu pripravili ustrezna sredstva za prihodnost, tako da je bil javni dolg ob koncu leta sorazmerno velik, zdaj pa se je znižal.

"Naš osnovni cilj je bil, da zagotovimo varno financiranje Slovenije v obdobju zaostrovanja dolžniške krize in to smo uspeli narediti," je poudaril Križanič.

Glede morebitne odločitve za državno poroštvo pri financiranju izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je Šušteršič dejal, da bodo zadevo na vladi preučili, vendar pa gre za predlog, ki so ga vložili poslanci, tako da vlada lahko samo pove svoje mnenje. "Bilo bi dobro, če bi se našla kakšna druga rešitev", je dodal novi finančni minister.

Novakova za nadaljevanje dobre prakse na uradu za Slovence

Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je danes prevzela posle od svojega predhodnika Boštjana Žekša. Novakova se je v kratki izjavi za medije po primopredaji zahvalila Žekšu za opravljeno delo in napovedala, da bo nadaljevala dobro prakso ter poskušala odpraviti obstoječe probleme.

Kot je napovedala, se bo v prihodnosti sestala s predstavniki slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Zavzela se je za krepitev sodelovanja z drugimi ministrstvi, predvsem za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, za gospodarstvo in za zunanje zadeve, s katerimi bi skupaj reševali probleme, da bi delo v prihodnosti teklo še bolje.

Edina ženska v novi vladi Janeza Janše je napovedala nadaljnjo podporo slovenskim medijem v zamejstvu in po svetu, treba pa bo posodobiti elektronske medije, je menila. Podpirala bo tudi tiste organizacije v Sloveniji, ki delajo za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Žekš je v izjavi izpostavil, da so med njegovim mandatom začeli več pozornosti posvečati tudi Slovencem, ki se izseljujejo danes. Gre predvsem za znanstvenike, kulturnike in gospodarstvenike, ki po njegovih besedah zahtevajo poseben pristop. Teh izseljencev bo vse več, s tem pa bo Slovenija vedno več izgubljala, je opozoril Žekš in dodal, da se je nova ministrica strinjala, da je tu treba iskati nove poti.

Gantar odprt za nadaljnje sodelovanje z Marušičem

Novi minister za zdravje Tomaž Gantar je danes prevzel posle od svojega predhodnika Dorjana Marušiča. Gantar upa, da bo lahko z ekipo na ministrstvu tudi vnaprej delal tako dobro, kot je Marušič. Gantar je tudi odprt za nadaljnje sodelovanje z Marušičem, saj da ceni njegovo delo. Imena novega državnega sekretarja pa še ni izdal.

Gantarja veseli, da je bilo v preteklem mandatu na ministrstvu za zdravje pripravljenega veliko dobrega, zato ve, da mu bo vsaj v začetku bistveno lažje. Glede predlogov zakonov zdravstvene reforme, ki jih je pripravil Marušič, a jih ni uspel izpeljati do konca zaradi padca vlade, pa je Gantar dejal, da bo besedila zakonov treba pogledati, ob tem pa verjame, da bodo lahko nekatere tudi sprejeli.

Najprej reševanje zdravstvene blagajne

Novi minister se bo najprej lotil reševanja zdravstvene blagajne, "da ne bi bilo kakšnih neprijetnih presenečenj proti koncu leta". Kot pravi, je Marušič že pripravil nekaj možnosti in izračunov glede reševanja blagajne, ki jih je treba še enkrat preveriti in pregledati z novim finančnim ministrom.

Če bodo našli soglasje, bodo s takšnimi rešitvami šli naprej. Tako je hitrost sprejemanja ukrepov odvisna od tega, v kakšni meri obstaja konsenz glede pripravljenih rešitev, pravi novi minister. "Dejstvo pa je, da nimamo na razpolago veliko časa," pravi. tako pričakuje, da bi morali izpeljati rešitve v roku pol leta.

Glede morebitnega sodelovanja z Marušičem v prihodnje Gantar pravi, da so njegova vrata odprta in da se mora Marušič odločiti, kako bo nadaljeval: "To je stvar dogovora v prihodnjih mesecih."

Marušič še ne ve, kaj bo počel

Marušič odločitve, kaj bo delal v prihodnje, danes še ni razkril. Do nedelje zvečer je, kot pravi, prejel štiri ponudbe, odločitev pa bo sprejel marca. Napovedal pa je, da bo Gantarju bo vedno na razpolago.

Ob primopredaji je sicer dejal, da svojemu nasledniku želi vse dobro ter veliko poguma ter vizionarstva pri urejanju zdravstvenega sistema v prihodnje. V Gantarja, kot je dejal, ne dvomi in je prepričan, da bo uspešno premagoval izzive, ki so pred njim.

Ministrovanje je bilo po njegovih besedah izkušnja, ki bi jo zanesljivo ponovil še enkrat, če bi zavrteli čas na april 2010, ko je prevzel vodenje ministrstva. Ob tem se je zahvalil vsem svojim sodelavcem, "da so tako prodorno in predano pomagali na nadgradnji zdravstvenega sistema".

Erjavec ob prevzemu zunanjega ministrstva ne napoveduje večjih sprememb

Novi zunanji minister Karl Erjavec je danes od svojega predhodnika Samuela Žbogarja prevzel vodenje ministrstva in ob tem napovedal, da večjih sprememb v slovenski zunanji politiki ne načrtuje, saj je, kot je poudaril, "v dobrem stanju". Njegov prvi korak bo obisk sosed, najprej Hrvaške, nato Italije, Avstrije in Madžarske.

Žbogar je ob primopredaji poslov izrazil zadovoljstvo, da ministrstvo predaja v roke Erjavcu. "Veseli me, da danes predajam zunanjo politiko v dobrem stanju. Zunanjo politiko, ki je v miru sama s sabo, v miru z mediji, predvsem pa v miru s svojimi sosedi, uveljavljena in spoštovana v mednarodni skupnosti," je dejal. "Imam vse zaupanje v ministra Erjavca, da bo tako ali pa še bolje tudi naprej," je dodal.

Erjavec se je Žbogarju zahvalil za njegov prispevek in dejal, da je slovenska zunanja politika v dobrem stanju. Njegova prva poteza bo obisk v sosednjih državah, saj so dobrih in prijateljski odnosi z njimi izjemnega pomena, je dejal. "Seveda imamo z vsako sosednjo državo tudi nekaj odprtih vprašanj, vendar mislim, da bomo ta vprašanja lahko tudi ustrezno reševali," je prepričan novi zunanji minister.

Radikalnih sprememb ne bo

Obljubil je, da v slovenski zunanji politiki "kakšnih večjih, radikalnih sprememb" ne bo. "Bom pa poskrbel za to, da bo slovenska zunanja politika še bolj profesionalna. Tudi najožja ekipa bo sestavljena iz izkušenih, profesionalnih ljudi," je obljubil.

Erjavec je prejšnji teden ob imenovanju za nova državna sekretarja že izbral Igorja Senčarja in Boža Cerarja. Prvi je bil veleposlanik pri Evropski uniji, drugi pa pri zvezi Nato.

Novi minister je napovedal "težko delo" za ministrstvo. Čeprav ni neposredno vpeto v reševanje gospodarske in finančne krize, je odgovorno za "odpiranje vrat" slovenskemu gospodarstvu. "Zato je zelo pomembno, da bom skušal ohraniti gospodarsko diplomacijo na zunanjem ministrstvu," je dejal.

V skladu s koalicijsko pogodbo naj bi namreč gospodarska diplomacija prešla pod gospodarsko ministrstvo, a kot je dejal Erjavec, "ne bi menjal nekaj, kar je dobro, za nekaj, za kar ne vemo, kaj bo prineslo v prihodnje".

Gospodarska diplomacija

V tem smislu je na novinarsko vprašanje glede morebitnega krčenja diplomatsko-konzularne mreže nakazal, da bo tudi to podrejeno gospodarski diplomaciji. Konkretnih načrtov še nima, se pa zavzema za podrobnejšo analizo. "Želimo postaviti čim bolj učinkovito diplomatsko mrežo," je dejal in poudaril, da se je treba prilagoditi novim okoliščinam v svetu in "menjavi centrov moči z zahodna na vzhod in severa na jug".

"Ne delam si iluzij, da bomo pri tem privarčevali ne vem kakšna sredstva. Mislim, da je pomembneje, da zadržimo gospodarsko diplomacijo," je poudaril. Nekaj koristnih nasvetov glede tega vprašanja mu je danes dal tudi Žbogar, je še dejal Erjavec.

Dotaknil se je tudi procesa arbitraže za določitev meje s Hrvaško. Na vprašanje, ali namerava Slovenija zahtevati izločitev hrvaškega arbitra Budislava Vukasa, je odgovoril, da postopek o tem še teče, je pa po njegovem mnenju Hrvaška imela pravico imenovati svojega kandidata v arbitražno sodišče, tako kot Slovenija.

Obljubil je podrobnejšo razpravo o celotnem postopku v odboru DZ za zunanjo politiko. "Osebno pa nisem preveč navdušen, da bi kar koli spreminjali," je dejal in poudaril, da je pred Slovenijo zdaj predvsem naloga, da zbere čim boljše argumente za uspeh na arbitraži. Napovedal je tudi čimprejšnji sestanek z odvetniki slovenske strani.

Erjavec ponosen na Žbogarjev položaj

Erjavec je Žbogarju izrekel tudi čestitke za imenovanje na položaj posebnega predstavnika EU na Kosovu. "Ponosen sem, da Slovenija zaseda pomembno funkcijo," je dejal.

"Dogovorila sva se, da bova tudi v prihodnje intenzivno sodelovala, zlasti ker je v interesu slovenske zunanje politike, da ostane Zahodni Balkan stabilen, Kosovo pa je ključ do stabilnosti," je dejal Erjavec.

Na vztrajanje novinarjev se je dotaknil tudi prihodnje usode nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla na zunanjem ministrstvu. Erjavec je sicer izrazil razočaranje nad zanimanjem sedme sile za to vprašanje, nato pa dejal, da je treba spoštovati zasluge Rupla, se bo pa z njim še pogovoril, kakšno delo mu bo naložil.