Vlada predvideva znižanje proračunskih odhodkov na 117,6 milijarde kun (okoli 15,5 milijarde evrov) kar je za 4,6 milijarde kun oziroma približno 606 milijonov evrov manj kot v letu 2011. V proračun naj bi se letos nateklo 108 milijard kun ali okoli 14,2 milijarde evrov prihodkov, kar pomeni, da bi bil primanjkljaj proračuna v primeru uresničitve teh načrtov 9,6 milijarde kun oziroma nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov.

To predstavlja 2,8 odstotka BDP. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se medtem ustavil pri štirih odstotkih BDP, kar bi bilo za 2,1 odstotne točke manj kot lani.

Nova levosredinska vlada je potrdila predlog za zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) z 23 na 25 odstotkov, obenem pa nameravajo znižati stopnjo DDV za otroško hrano, olja, maščobe in vodarino. Skupni ocenjeni učinek teh ukrepov je okoli 2,5 milijarde kun (skoraj 330 milijonov evrov) več prihodkov.

Zaradi omenjenega dviga DDV v Zagrebu ne pričakujejo verižnega zvišanja cen, osnovne potrošniške dobrine pa naj bi se zaradi višjega davka dvignile za 1,4 odstotka. Napovedali so še znižanje stopnje DDV za del storitev v turizmu in gostinstvu s 1. januarjem prihodnje leto. Hrvaška ima sicer ničelno stopnjo DDV na kruh, mleko, zdravila, ortopedske pripomočke in knjige.

Hrvaška bo z zvišanim DDV med članicami EU, ki imajo najvišji DDV v Evropi, kot sta Švedska in Danska, in takoj za Madžarsko, ki ima 27-odstotno osnovno stopnjo davka. Vlada naj bi sicer z raznimi ukrepi poskušala pomagati revnejšim prebivalcem, ki bi jih dvig DDV prizadel.

Vlada po drugi strani predvideva znižanje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje s 15 na 13 odstotkov ter dvig neobdavčenega dela osebnih dohodkov s 1800 na 2200 kun oziroma z 237 na 290 evrov. Dohodninske stopnje ostajajo nespremenjene (15, 25 in 40 odstotkov), spremenila pa se bo razporeditev dohodninskih razredov. Zaradi tega v Zagrebu napovedujejo za okoli 250 milijonov kun oziroma skoraj 33 milijonov evrov izpada davčnih prihodkov.

Hrvaški premier Zoran Milanović je poudaril, da bo osnovno vodilo vladne politike v prihodnjem obdobju uresničenje predpogojev za dvig gospodarske rasti in istočasno zaščita socialno najbolj občutljivih družbenih skupin.

Pojasnil je, da mora biti državni proračun realen in ambiciozen, da bi spodbudil razvoj, saj po njegovem mnenju ni veliko koristi od javnofinančne stabilnosti, če država ne napreduje. Kot motor rasti je izpostavil izvoz in nove investicije, ker je izhod iz krize možen le ob gospodarski rasti, ki bo ustvarjala nova delovna mesta.

Milanović pričakuje, da bodo investicije na Hrvaškem letos za 7,4 odstotka višje kot lani, ko so v primerjavi z 2010 upadle za 7,3 odstotka. Leta 2010 so medtem strmoglavile za 11,3 odstotka.

Kot napovedujejo v Zagrebu, bo država vlagala predvsem v projekte, ki bodo nadomestili uvozne potrebe z domačo proizvodnjo. Državne investicije naj bi bile usmerjene predvsem v proizvodnjo električne energije in v plinsko infrastrukturo ter v pomorski in železniški promet.

Hrvaška vlada pričakuje, da se bo na podlagi izboljšanja zunanjega okolja in ukrepov vlade postopoma zviševala tudi rast BDP - v prihodnjem letu naj bi dosegla 1,5 odstotka, v letu 2014 pa 2,5 odstotka.

Podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Radimir Čačić je napovedal, da se bodo v prihodnjem tednu srečali s predstavniki mednarodnih finančnih institucij - Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter bonitetnih agencij.

Hrvaški mediji že nekaj časa opozarjajo, da bo le od odločnih proračunskih ukrepov vlade odvisno, ali se bo Hrvaška uspela izogniti znižanju bonitetne ocene na raven visoke tveganosti.