Kako si sicer razlagati več kot pretresljive številke, da je v lanskem letu pod kolesi (uradno po podatkih lovskega informacijskega sistema LISJAK) končalo 5267 srn, 178 jelenov in divjih prašičev ter 5 medvedov, (neprevidni) vozniki pa so do smrti povozili tudi 858 lisic, 384 jazbecev, 374 kun belic, 612 poljskih zajcev in neugotovljivo število manjših živali, na primer ježev.
Vonjavne ograje odvračajo divjad
"Problematika povozov živali je vezana na naravni življenjski prostor divjadi, ki je bil s cestami in drugimi prehodi razdeljen. Lovci si na različne načine prizadevamo, da bi se število povozov zmanjšalo. Zmanjšanja povozov je prav gotovo posledica realizacije letnega odstrela, kot nam to nalaga načrtovalec v pristojnem zakonu. Zelo pogosto se za predele cestišč, kjer so starodavne stečine divjadi, dogovorimo s cestnimi podjetji za postavitev opozorilnih znakov. Mnoge lovske družine se na izpostavljenih delih cestišč odločajo tudi za postavitev opozorilnih silhuet srnjakov. V predelih, kjer je še posebej slaba vidljivost, se odločajo za postavitev vonjavnih ograj. Vse bolj pa se uveljavlja tudi odvračalo za zmanjšanje prehoda divjadi, ki je del obcestnega stebrička in vsebuje fotocelico, ki se čez dan napolni, ponoči pa se ob stiku z žarometi aktivira z oddajanjem motečega zvoka za divjad," pravi predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko F. Krope.
Najprej na ogled, nato v pralnico
Seveda prehajanje živali prek cest ni samo slovenski, temveč globalni problem, ocenjuje se, da vsako leto pod kolesi po vsem svetu konča približno milijarda živali, škoda pa je ogromna. V Nemčiji jo na primer ocenjujejo na pol milijarde evrov, v Sloveniji na blizu deset milijonov, pri čemer število prijavljenih škod kot posledica trka z divjadjo v zadnjih letih ostaja na enaki ravni, pri največji slovenski zavarovalnici to (neuradno) pomeni okoli 4000 škodnih primerov. "Za uveljavljanje nastale škode mora zavarovanec prijaviti škodni primer in pripeljati vozilo na ogled. Pomembno je, da to stori v najkrajšem možnem času, vsekakor pa pred pranjem vozila, saj se s pranjem lahko odstranijo nekateri dokazi," so nam sporočili iz Zavarovalnice Triglav, pri čemer lahko škodo na vozilu, ki jo povzroči ravnanje divjadi, zavarovanec uveljavlja na osnovi splošnega avtomobilskega kaska (pri izplačilu škode se odbije dogovorjena odbitna franšiza, škodni primer pa vpliva tudi na izgubo bonusa) ali zavarovanja delnega avtomobilskega kaska po kombinaciji D (zavarovanec ne izgubi bonusa, ne obračuna se odbitna franšiza).
Zakonodaja ne predvideva sankcioniranja kršitve v primeru, da povozimo žival. Pri tovrstnih primerih gre (citat iz zakona) največkrat za nepredvidljive okoliščine, na katere voznik nima vpliva, zaradi česar mu odgovornosti ni mogoče očitati. Le ob dokazani prehitri vožnji in nespoštovanju cestnih predpisov (kar je težko dokazljivo), je kazen 125 evrov in tri kazenske točke.
