Skupna bruto vrednost oglaševanja je po podatkih Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana v letu 2011 znašala skoraj 630 milijonov evrov, kar je za štiri odstotke več kot v letu 2010. To je precej manjša rast kot v letu 2010, ko so oglaševalci medijem namenili kar za 20 odstotkov več bruto oglaševalskih sredstev v primerjavi z letom 2009. Gre seveda za izračune po uradnih cenikih oglasnega prostora v medijih, torej brez popustov ali brezplačnih objav. Irena Setinšek, izvršna direktorica Mediane, pravi, da bi ocenjena neto vrednost oglaševanja v lanskem letu znašala približno 200 milijonov evrov. A po njenih besedah je bruto vrednost oglaševanja edini natančni izmerljivi pokazatelj oglaševalskih strategij in taktik konkurenčnih podjetij.

Največji delež bruto oglaševalskega kolača, kar 68-odstoten, je tudi v letu 2011 pripadal televiziji. Sledijo tiskani mediji s 23 odstotki, internet s petimi odstotki in radio s štirimi odstotki. "Pri radiu moram omeniti, da smo za lani ponovno naredili oceno, z letošnjim letom pa smo začeli redno snemanje in vnašanje radijskih postaj. Tako bo že iz podatkov za januar 2012 jasno, kakšen je dejanski delež radijskega oglaševanja v oglaševalskem kolaču in kdo so največji oglaševalci v tem mediju," pravi Setinškova.

V lanskem letu so se na televizijskem trgu dogajale velike spremembe, tako so na Mediani prenehali beležiti oglaševanje na televizijski postaji Pink Si, program Pop Brio pa je postal del Pro Plusovega naročniškega paketa. Kljub temu da so na Mediani televizijskemu oglaševanju izmerili 426 milijonov bruto vrednosti, kar je petodstotna rast v primerjavi z letom 2010 (v letu 2010 je bila rast kar 29-odstotna glede na predhodno leto), pa se je količina oglasnih sekund, ki velja za prav tako pomembno valuto obsega oglaševanja na televiziji, zmanjšala. V lanskem letu je bilo na vseh sedmih spremljanih televizijskih programih predvajanih 14 milijonov oglasnih sekund, kar po navedbah Setinškove pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko gledali kar 3941 ur oziroma 10,7 ure na dan, kar pa je za dobre pol ure manj kot leta 2010. "Poleg manjšega števila televizijskih postaj, ki smo jih spremljali v lanskem letu, je na manjše število oglasnih sekund vplivalo tudi dejstvo, da v letu 2011 ni bilo velikih odmevnih športnih dogodkov, ki vplivajo na oglaševanje," Medianine ugotovitve razlaga Setinškova. S skorajšnjo ukinitvijo TV3, ki je sicer v letu 2010 med vsemi spremljanimi televizijskimi postajami najbolj povečala tako bruto vrednost oglaševanja kot tudi število oglasnih sekund, bodo premiki na televizijskem oglaševalskem trgu še večji.

Dva odstotka manjša vrednost oglaševanja v tisku

Skupna bruto vrednost oglaševanja v tiskanih medijih po podatkih Mediane znaša 147 milijonov evrov, kar je za dva odstotka manj kot v letu 2010. Med medijskimi hišami, ki izdajajo tiskane medije, so glede na bruto oglasne prihodke na vodilnih mestih Delo z 20-odstotnim deležem med tiskanimi mediji, Žurnal media s 15 odstotki, Dnevnik s 13 odstotki in z dobro desetino Salomon, ki so se mu pridružile revijalne blagovne znamke, ki so do nedavna izhajale v okviru podjetja Delo Revije. Sledijo še Večer, Adria Media Ljubljana, Časnik Finance in Primorske novice.

Dnevniki imajo v oglaševalskem kolaču tiskanih medijev največji, tretjinski delež. Setinškova navaja, da so bili v vseh dnevnih časopisih v lanskem letu objavljeni oglasi v bruto vrednosti slabih 49 milijonov evrov, kar je za dva odstotka manj kot leto prej. Žurnal 24 je kljub devetodstotnemu padcu bruto vrednosti oglaševanja še vedno na vodilnem mestu v oglaševalskem kolaču dnevnikov, ima 22-odstotni delež. Sledijo Večer s 16 odstotki, Delo in Dnevnik s po 15-odstotnim deležem, Slovenske novice in Finance imajo po 12 odstotkov, Ekipa pet odstotkov in odstotek manj Primorske novice.

Revije imajo v bruto oglaševalskem kolaču tiskanih medijev 32-odstotni delež, pri čemer še vedno prednjačijo tako imenovane ženske revije dveh založniških hiš, Adrie Medie Ljubljana in Salomona, pod katerim izhajajo blagovne znamke družbe Delo Revije. "Med deseterico največjih, ki imajo skupaj 39-odstotni delež revijalnega tiska, sta samo dve ediciji, Gloss in City magazin, ki nista v lasti omenjenih medijskih hiš," navaja Setinškova.

Tematske priloge, ki jih na Mediani spremljajo ločeno od dnevnikov, imajo 18-odstotni oglaševalski delež med tiskanimi edicijami. Oglasi v tematskih prilogah so znašali 26,6 milijona evrov bruto, kar je osem odstotkov manj kot leta 2010. Po besedah Setinškove je eden izmed razlogov za tako visok padec oglaševanja v prilogah v prenehanju izhajanja nekaterih edicij.

Med časopisi, ki imajo v tiskanih medijih 14-odstotni oglaševalski delež, vodi brezplačni tednik Žurnal s 46 odstotki v oglaševalskem kolaču časopisov. S 14 odstotki mu sledi Nedeljski dnevnik, na tretjem mestu pa je Gorenjski glas s slabo tretjino časopisnega kolača.

Na Mediani sicer najvišjo rast bruto vrednosti oglaševanja med vsemi mediji beležijo pri internetu, in sicer za 31 odstotkov v primerjavi z letom 2010. Internet je tako lani pritegnil dobrih 31 milijonov evrov oglaševalskega denarja. Oglaševanje na mobilnih telefonih je lani nekoliko padlo, s slabega milijona evrov v letu 2010 na skoraj 800.000 evrov.

Največji še povečujejo oglaševanje na televiziji

Na vrhu najbolj oglaševanih panog so bile tudi v lanskem letu trgovine, ki so bruto vrednost oglaševanja glede na leto 2010 povečale za osem odstotkov. Sledi panoga osebnih avtomobilov, ki je oglaševanje povečala za 13 odstotkov in s tem z drugega mesta izpodrinila mobilno telefonijo. Med peterico najbolj oglaševanih panog sta še farmacija s 13-odstotno rastjo bruto vrednosti oglaševanja in finančni sektor, ki je lani za oglaševanje sicer namenil sedem odstotkov manj sredstev v bruto znesku.

Največji oglaševalec lanskega leta je bilo trgovsko podjetje Spar Slovenija s petino večjo bruto vrednostjo oglaševanja kot v letu 2010, na drugem mestu je Henkel Slovenija, na tretjem pa P & G. Oba proizvajalca kozmetike in čistil sta sicer zmanjšala bruto vrednost oglaševanja za več kot četrtino.

Na Mediani opažajo, da največji oglaševalci še vedno povečujejo oglaševalske proračune, namenjene televiziji. "Med petdeseterico največjih jih večina za televizijsko oglaševanje nameni več kot 70 odstotkov svojih oglaševalskih sredstev. V lanskem letu smo govorili o 60 odstotkih," ponazarja Setinškova.

--Grafa-piti v excelu/2_Oglasevanje v 2011_grafa/Bruto vrednost oglaševanja v letu 2011Oglaševanje v tiskanih medijih v letu 2011Vir: Mediana IBO