Dolga pot je za največjim kulturnim podvigom v slovenski zgodovini, ki se bo ta konec tedna začel z več kot 420.000 evrov drago slovesnostjo na Trgu Leona Štuklja. Pisalo se je leto 2006, ko je društvo KID Kibla pripravilo kandidaturo Maribora s partnerskimi mesti Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Poleg Maribora so si naziv kulturne prestolnice želeli še Celje, Koper in Ljubljana. Desetčlanska mednarodna komisija ministrstva za kulturo je maja 2007 z osmimi glasovi podpore izbrala Maribor.

Za program so si obetali več

Vlada Janeza Janše je še isti mesec potrdila izbor, do konca leta pa je bilo treba še uskladiti vlogo za Bruselj. Že tedaj je bilo treba "strezniti" finančne okvire prestolnice in jih z 230 milijonov evrov znižati na 200 milijonov evrov, pri čemer naj bi bilo 50 milijonov evrov namenjenih programom, 150 milijonov evrov pa investicijam. Danes so to popolnoma znanstvenofantastični zneski, če upoštevamo, da ima programski direktor Mitja Čander zdaj na voljo le približno 17 milijonov evrov, še veliko manj pa se je namenilo novim infrastrukturnim naložbam.

Predstavniki Kible in občine so osnovna izhodišča, povzeta v sloganu Čista energija! - Pure Energy!, prvič predstavili v Bruslju aprila 2008. Komisija je takrat zahtevala, da naj se Mariborčani osredotočijo samo na tiste projekte, ki jih nameravajo zares izpeljati, se pa je med drugim navdušila nad zamislijo Muzeja socializma in priporočila, da naj jo razvijejo. No, udejanjanje pohvaljenih zamisli, ki naj bi - kot se je izražal mariborski župan Franc Kangler - poskrbela za "kulturno eksplozijo", je že kmalu zatem obtičalo. Občina tudi dolgo ni zagnala postopkov, s katerimi bi vzpostavili direktorsko in programsko vodstvo projekta. "Skrajni čas je, da začnejo organizatorji črpati denar iz evropskih skladov, sicer se utegne zgoditi, da bo EPK 2012 povsem izzvenela in bodo ambiciozne zamisli zaživele samo virtualno," je pred štirimi leti zamude kritiziral Peter Tomaž Dobrila iz Kible, danes svetovalec za intermedijsko povezovanje pri zavodu Maribor 2012.

Že tedaj se je pojavila kritika, da je Kanglerju univerzijada leta 2013 pomembnejša od kulturne prestolnice. Nazadnje je zaradi proslavljanja pridobitve tega študentskega športnega dogodka občina na mestnem Trgu svobode organizirala veselico, na kateri so spekli vola in so njegovo meso brezplačno razdeljevali med občane.

Namesto preobrata prazni tek

Zazdelo se je, da so opozorila zalegla in da so se poleti 2008 zadeve začele premikati. Občina je namreč takrat imenovala začasni sekretariat EPK pod vodstvom Vladimirja Rukavine, direktorja Narodnega doma Maribor. Ekipa Rukavine je zasnovala 16 programskih sklopov in jih 5. novembra 2008 uspešno zagovarjala v Bruslju. Usmerjeno razvijanje kulturne prestolnice pa je kmalu zatem zamrlo. Na uradni spletni strani EPK so to, z odebeljenimi črnimi črkami spisano poglavje pred časom poimenovali Prazni tek. "Na področju dodatne konceptualizacije programa se od konca leta 2008 ni več delalo," je pisalo. "Do leta 2009 se je nekajkrat sestal začasni sekretariat. Med občino in ministrstvom za kulturo je potekala komunikacija o pravni obliki organizacije, ki bo vodila projekt EPK 2012, in o osebah, ki naj bi to počele, vendar se ni zgodilo nič."

V spominu iz tega temačnega obdobja pa sta ostali dve "kmetavzarski" plastiki. Po Kanglerjevi zaslugi so Maribor "okrasili" z osemmetrskim totemom v mestnem parku, ki so ga iz izjemno redke vrste hrasta izrezljali udeleženci slivniške rezbarske kolonije. Ozaljšati je dal župan še krožišče v Poljanah, v katerega so postavili leseno podobo "mestnega čuvaja", dvoglavega možiclja s helebardo in trobilom v roki.

Prvi je odkorakal Rukavina

Zmagovita kandidatura je predvidevala, da naj bi zagnali organizacijo, odgovorno za izvedbo EPK, že v začetku leta 2008. Vendar je šele konec leta 2009 občina spisala ustanovitveni akt javnega zavoda Maribor 2012. Vodstvena začasnost se je kljub temu še raztegovala, saj so zavod vodili vršilci dolžnosti vse do novembra 2010, ko sta bila naposled potrjena programski direktor Mitja Čander in poslovna direktorica Helena Hvalec. Zapletlo pa se je pri generalnemu direktorju. To funkcijo je kot vršilec dolžnosti opravljal Rukavina, ki ga je tja postavil prav Kangler in ga je na tem položaju tudi ves čas podpiral - kljub pomislekom, ker naj bi bil kot sočasni direktor Narodnega doma v navzkrižju interesov.

Zato je v zavodu prišlo do hudih trenj in do "izobčenja" Rukavine, ki mu programski svet pod predsedovanjem Tomaža Pandurja ni dal soglasja za imenovanje na generalni položaj. Rukavina je januarja 2011 protestno odstopil z v.d. funkcije, direktorica pa je februarja lani postala Suzana Žilič Fišer.

Tudi Pandurjevo "prestolovanje" ni trajalo dolgo. Režiser, ki je kot predsednik programskega sveta samemu sebi potrdil denar za projekt Vojna in mir, je bil od pomladi 2010 idejni vodja megalomanske novogradnje na desnem bregu Drave. Ta se je najprej imenovala Center uprizoritvenih umetnosti Maribor, potem se je preimenovala v Mariborsko kulturno središče - Maks. Pandurju, ki je od občine prejel tudi 23.100 evrov honorarja za njegovo svetovanje pri tej investiciji, pa se pri projektu EPK ni več ljubilo sodelovati, ko je njegova vizija o Maksu pri občini razvodenela. In je aprila lani odstopil z vseh funkcij.

Na kadrovskem vrtiljaku

Nasploh je bilo minulo leto v znamenju odstopov. Poleg Rukavine in Pandurja je morala položaj poslovne direktorice zaradi afere Zadrga zapustiti Hvalčeva. Programski svet je protestno zapustil Simon Kardum, izstopil je tudi Darko Brlek. Zaradi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se je iz sveta zavoda moral umakniti predsednik tega organa Jožef Školč. Njegov naslednik Oto Luthar pa je dal odpoved tik pred novim letom.

Kljub temu se je projekt EPK, ki ga zdaj obsegajo štirje glavni programski sklopi (Terminal 12, Ključi mesta, Urbane brazde in Življenje na dotik), privlekel do uvodnega tedna. Ali se bo zmogel zdaj pod simbolom vrtavke odvrteti do konca in izpeljati vseh načrtovanih 412 projektov, ali pa se bo zaradi pomanjkanja (finančne) "energije" prevrnil in ustavil, bo pokazala prihodnost.