Ko vzamemo Nokio N9 v dlani, se nam zazdi, da držimo nekaj posebnega. Elegantno oblikovano ohišje, zaobljene linije in minimalizem. N9 je kompakten telefon, sestavljen iz enega dela –ne omogoča odstranjevanje baterije. Čeprav je ohišje osnovano iz polikarbonata, v dlaneh deluje kot aluminij.

N9 krasi odličen 3.9 palcev velik OLED zaslon (854x480), ki s tehnologijo ClearBlack omogoča izjemno izrazite barve in čistost kontrastov. Podobno kot pri Sony Ericsson Xperii Arc, so Nokiini tehniki pri N9 izboljšali kakovost zaslona tako, da posebna tehnologija prikazuje sliko in ikone na način, da te praktično lebdijo na zaščitnem steklu. Zaslon je tudi eden najmanj odbojnih na trgu ta trenutek – to se seveda najbolj izkaže pri uporabi na sončni svetlobi.

 

Za ohišje telefona obstajata dve besedi – minimalizem in eleganca. Ohišje N9 je praktično brez dodatnih gumbov, razen treh manjših ob strani, s katerimi denimo zbudimo napravo oz. nastavljamo glasnost. Celotna podoba tako deluje izredno uglajeno in prefinjeno.

Izredno inovativno pri N9 je dejstvo, da telefon nima fizičnega »home« gumba, katere srečamo praktično pri vseh podobnih napravah. Z omenjenim gumbom namreč zapiramo aplikacije oz. se vrnemo na osnovni zaslon naprave. N9 pa le to nadomesti na drugačen način.

Če denimo želimo končati določeno aplikacijo, preprosto s prstom potegnemo od vrha proti dnu zaslona. Če izvedemo obratno kretnjo, torej, od spodaj proti vrhu, se nam odpre meni z možnostmi: imenik, sporočila, fotoaparat in brskalnik. Če izvedemo kretnjo v levo ali desno, se nam vedno prikaže osnovni meni z aplikacijami.

 
 

Pri android operacijskem sistemu smo vajeni treh domačih zaslonov, ki jih lahko opremimo z raznimi bližnjicami. Pri N9 imamo prav tako tri osnovne zaslone: meni z aplikacijami, drugi je zaslon, ki prikazuje zagnane aplikacije, tretji pa prikazuje dogajanje na naših družabnih omrežjih, zgrešene klice, sporočila, ipd.

Na vrhu naprave je standardni vtič za slušalke, reža za polnjenje/priključitev in reža za SIM kartico. N9 torej ne omogoča dodatne razširitve pomnilnika z microSD kartico, je pa zato na voljo v različici s 16 ali 64 GB pomnilnika. N9 pa še zahteva mini SIM kartico – s tem se je pridružila Apple iPhonu, ki prav tako ne podpira standardne velikosti kartic. Precej moteče... Vzdržljivost baterije je zadovoljiva (ob zmerno-aktivni uporabi naj bi zdržala dobrih 37 ur).

Na prvi strani naprave je še omembe vredna prednja VGA kamera, ki ima zanimivo postavitev – na spodnjem desnem robu telefona. Na zadnji strani pa se skriva odlična dual-LED kamera z 8 MP ločljivosti, samodejnim ostrenjem in s Carl Zeiss lečami. Z njo je možno slikanje tudi pri slabši svetlobi, saj se zaslonka odpre do f2.2. Kamera je tu postavljena veliko bolj na sredo naprave kot smo tega vajeni pri podobnih telefonih. Fotografiranje je tako užitek in občutek imamo, da v rokah držimo pravi fotoaparat.

Fotografije z Nokio N9. Za povečavo klikni na fotografijo.

 
 

Povečava: min                                 Povečava: max

Operacijski sistem MeeGo 1.2 je očiten skok naprej od dolgočasnega Symbiana. Pod pokrovom N9 deluje 1 GHz procesor in 1GB RAM-a, za sliko pa poskrbi PowerVR grafična kartica. Kombinacija omenjenega omogoča odlično odzivnost zaslona in lahkotno delovanje aplikacij. V MeeGo so odlično integrirani tudi Facebook, Skype, Google in Twitter, saj naprava samodejno pridobiva določene podatke o stikih in jih shrani v imenik.

Ko je Nokia izdala svoj »stroj«, model N8, so ji mnogi očitali malce slabšo odzivnost zaslona. N9 pa je gotovo telefon, po katerem se ostali lahko zgledujejo.

Razsodba

Se splača kupiti? Težko je priporočiti platformo, ki praktično nima prihodnosti, pa čeprav je MeeGo vse, kar so Nokiini oboževalci ves ta čas pričakovali. N9 je odlična. Naj živi MeeGo!

Več o zanimivih napravah preberite v Dnevnikovi temi Testirali smo.