Težav so se lotili v samem jedru Evropske unije – v Bruslju, a tudi tu ni šlo brez težav. Bolj, ko se leto bliža koncu, več časa potrebujejo 'veliki' evropski voditelji za sprejemanje konkretnih odločitev in možnih rešitev. Kljub vsemu trudu pa preprosta formula za vrnitev zaupanja Evropejcev v skupno valuto ne obstaja. Veliko državljanov Evropske unije si želi nazaj svojo staro valuto, a se obenem bojijo, da bi to privedlo do razvrednotenja njihovih prihrankov in premoženja.

Nemčija in Francija na eni strani, Velika Britanija na drugi, vseh ostalih 24 članic pa se je znašlo nekje vmes – nekako tako bi lahko opisali pogajanja na vrhu Evropske unije, ki je potekal 9. decembra v Bruslju. Cilj? Sprejetje novega fiskalnega pakta in ohranjanje evroobmočja v enem kosu.

Zaupanje v skupno valuto je vedno manjše (Foto: Reuters).

To jim je nekako, vsaj na papirju, uspelo, saj so pakt podpisale vse članice evroobomčja. Skupaj je pakt podpisalo 23 članic, goreče pa mu je že od začetka nasprotovala Velika Britanija. Herman van Rompuy, predsednik Evropskega sveta, je ob tem dejal: "Verjamem, da bo fiskalni pakt imel blizu 27 članov, v resnici jih je 26 takih, ki menijo, da je reorganizacija evra v splošno dobro." Pri tem je cilj, dodaja Rompuy, da se fiskalni pakt ratificira do sredine prihodnjega leta.

Sprejetje pakta pa je zgolj majhen korak v dolgem reševanju posledic, ki jih je s seboj prinesla kriza. Merklova je prepričana, da je bil s sprejetjem pakta storjen pomemben prvi korak k dolgoročni stabilnosti evra. Ob tem je dodala, da bo stanje takšno kot je bilo pred krizo mogoče vzpostaviti šele čez več let. Jasno je, da je veliko tem na vrhu Evropske unije ostalo nedotaknjenih in veliko problemov nerešenih. Konkretnih rešitev o izhodu iz krize ni omenjal nihče.

Kriza odnesla oblast v Grčiji, Italiji in Španiji

Največ težav s krizo so imeli zagotovo v Grčiji. Denarno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada so pospremili številni pogoji, ki pa med Grki niso bili najbolje sprejeti. Na ulice se je podalo več 10.000 ljudi, Atene so bile nekaj dni praktično ohromljene, protestov pa še ni konec. Kriza je spodnesla stolček premierja Papandreoua in Grčija je dobila novo vlado. Novi premier je postal bančnik in ekonomist Lukas Papadimos.

Že v prvem mesecu novega leta bo kriza v Grčiji pokazala zobe, ko bo moral Papadimos odpustiti več 10.000 javnih uslužbencev ter ponovno znižati plače in pokojnine – vse to predvideva proračun, ki so ga sprejeli 7. decembra. Prav tako januarja naj bi država odpisala polovico dolgov zasebnih upnikov. Po napovedih sodeč pa bodo Grki zato, da bi preprečili zlom bančnega sistema v državi, potrebovali dodatnih 80 milijard evrov pomoči. Močno pa Grčija računa tudi na odpis dolga, ki ji je bil obljubljen, če bodo ukrepi izvedeni.

Leto 2011 nekdanjemu italijanskemu premierju Berlusconiju ni bilo najbolj naklonjeno (Foto: Reuters).

Kriza je prinesla spremembe tudi v Italiji. 'Večni' premier Silvio Berlusconi je odstopil in Italijani so dobili novega premierja, Maria Montija. Italijanska vlada se sicer trudi izboljšati gospodarski položaj države. Vlada je v začetku decembra sprejela paket, ki ga je Monti poimenoval "reševanje Italije", kateri Italijanom v prihodnjih treh letih med drugim prinaša za okoli 18 milijard evrov novih davkov. Znamenj, da Italija drsi v novo recesijo, je medtem vse več, Italijanski sindikati pa so tudi v mesecu decembru nadaljevali z bojem proti varčevalnim ukrepom italijanske vlade.

Tudi v Španiji ni bila situacija nič boljša. Španci so napake stare vlade kaznovali tako, da so ji na volitvah namenili relativno majhen odstotek glasov, zmagala pa je konservativna Ljudska stranka. Novi španski premier Mariano Rajoy je sredi decembra predstavil načrtovane reforme in strog varčevalni program, v okviru katerega namerava prihodnje leto privarčevati 16,5 milijarde evrov. Z globokimi rezi želi špansko gospodarstvo popeljati iz krize in tako pomiriti finančne trge, so poročale tuje tiskovne agencije. Med drugim je Špancem obljubil, da upokojenci ne bodo trpeli in da odpuščanj v javnem sektorju ne bo več.

Leto 2012 bo v Sloveniji v znamenju reform

Kaj pa Slovenija? Še avgusta je premier v odhodu Borut Pahor obljubjal, da je Slovenija na morebitno novo krizo pripravljena oziroma je nanjo pripravljena bolj kot je bila leta 2008, ko nas je prizadela prva finančna kriza. Njegovo prepričanje očitno ni bilo zadosten argument za volivce in volivke, ki mu na prvih predčasnih volitvah, ki smo jih imeli 4. decembra, niso ponovno izkazali zaupanja. Pred novim premierjem je težka naloga – reforma trga dela ter pokojninska reforma pa sta zgolj dve izmed vprašanj, ki zahtevata takojšnjo pozornost nove vlade. Tu so potem še problemi z bančnim sistemom, in z zdravstveno blagajno, potrebna je tudi krepitev konkurenčnosti slovenskega izvoznega sektorja in spodbujanje podjetij k zaposlovanju. Leto 2012 tudi za Slovenijo, ne bo ravno z rožicami postlano.

Foto: Daylife

Je pred vrati nova kriza?

Bo leto 2012 za evro boljše ali slabše? Na to vprašanje odgovora ne pozna nihče, če bi ga, bi ga verjetno na ves glas razglašal. Obeti pa niso ravno najbolj rožnate. Dokler bodo države članice na Evropsko unijo gledale zgolj kot na institucijo znotraj katere morajo zasledovati svoje 'nacionalne interese', unija ne bo unija in kratkoročni cilji posamezne države bodo postavljeni pred dolgoročne cilje celotnega območja. Izkazalo se je, da je ravno individualno zasledovanje lastnih interesov in strogo varovanje nacionalne suverenosti eden izmed vzrokov za to, da je stanje v Evropski uniji takšno kot je. Številni strokovnjaki svarijo pred novo finančno krizo in pretiranim protekcionizem posameznih držav.

Guardian opozarja, da morajo evropski voditelji stopiti skupaj, da mora Evropska centralna banka okrepiti svoj položaj, ga utrditi in bolj učinkovito nadzirati denarno politiko, oblikovanje fiskalne unije pa je za mnoge analitike ključnega pomena. Brez sprejetja teh ukrepov se Evropi piše slabo leto.
Glede na trenutno situacijo in rezultate minulega vrha Evropske unija bi lahko zaključili, da se nam resnično obeta še eno izjemno težko leto. Konkretnih rešitev ni, vidnejše članice Evropske unije pa bolj kot vse drugo zanima zgolj izboljšanje gospodarskega položaja lastne države; če se bo to zgodilo s pomočjo denarja drugih, še toliko boljše.

Jim bo uspelo stopiti skupaj ali je Evropska unija obsojena na propad? (Foto: Daylife)

Evropska unija ni pripravljena na morebitne izstope držav

Evropski bančni sistem je ranljiv in malo verjetno je, da bi prenesel posledice, ki bi sledile morebitnem izhodu posameznih držav iz evroobmočja. Skoraj zagotovo bi namreč izstop ene članice evroobmočja postal vzorčni primer tudi za ostale, ki bi o tej možnosti razmišljale. Pred nekaj dnevi smo objavili novico, da so člani civilne iniciative v Avstriji vložili pobudo za začetek postopkov o izstopu Avstrije iz Evropske unije. Je ta pobuda prva v vrsti mnogih? A Evropska unija na to ni pripravljena in tega se med drugim zaveda tudi Merklova, ki je dejala, da »nobene članice ne željio prisiliti k izstopu«.

So države sposobne preseči lastne interese in sprejeti odločitve, ki bile dobre za vse in ne zgolj za 'elito'? Meja med propadom in ponovnim rojstvom evra in Evropske unije je tanjša kot je bila kdajkoli. Zaupanje v evro, evropske voditelje in institucije je verjetno na najnižji ravni v vsej zgodovini Evropske unije in strah pred izbruhim nacionalizma v državah članicah Evropske unije je vedno večji.
Jasno je, da bo tudi leto 2012 za Evropsko unijo in njene državljane izjemno težko. Samo upamo pa lahko, da ne bo še slabše kot je bilo letošnje. Analitiki se strinjajo v eni točki – situacija se bo razvila. Samo smer je v tem trenutku še nejasna.