Ob primerjavi seznama prebivalcev in volivcev je možno sklepati, da živi na Hrvaškem le 198.289 mladoletnih, vsi ostali pa naj bi že imeli volilno pravico. Kot je v zvezi s tem za STA dejal izvršni direktor nevladne organizacije Državljani organizirano spremljajo volitve (Gong) Dragan Zelić, gre "ne le za malomarnost, temveč za namerno zanemarjanje problema".
Poleg umrlih, ki so še vedno vpisani na seznamih diaspore, je glavna težava neažurirana evidenca bivališč in s tem povezano neznano število fiktivnih bivališč in fiktivnih volivcev. Številni hrvaški državljani so prišli iz tujine in prijavili bivališče na Hrvaškem, s čimer so se avtomatično vpisali v volilni seznam. Kasneje so zapustili državo, ne da bi se odjavili. Namesto da bi volili v tujini, kjer tudi živijo, še zmeraj volijo na Hrvaškem, je pojasnil Zelić.
Hrvaška državna volilna komisija je z ministrstva za upravo dobila končni seznam volivcev za parlamentarne volitve 4. decembra, na katerem je nekaj več kot 4,5 milijona volivcev. Med njimi je nekaj manj kot 4,1 milijona takih, ki bivajo na Hrvaškem, v diaspori pa je prijavljenih volivcev nekaj več kot 411.000. Na letošnjem popisu prebivalstva so ugotovili, da ima Hrvaška 4.290.612 prebivalcev.
"Morda na volitvah ne bo manipulacij, zagotovo pa bodo neurejeni seznami volivcev pustili grenek priokus, ker se povečuje nezaupanje volivcev tako v volilne sezname kot v izide volitev", ob tem meni direktor Gonga Zelić. Kot je še poudaril, je manipulacija s fiktivnimi volivci sicer večji problem na lokalnih kot parlamentarnih volitvah.
