Količnik finančnega vzvoda (sredstva, deljena s kapitalom), eden izmed pomembnejših indikatorjev kapitalske moči banke, tako znaša skoraj 44 in je celo po sodobnih finančnih standardih precej visok. Banka se sicer bolje izkaže pri prav tako ključnih indikatorjih, količnikih temeljnega kapitala (Tier 1) in najkakovostnejšega temeljnega kapitala (Core Tier 1), ki dosegata 13,8 oziroma 10,1 odstotka. A evropski bančni regulator (EBA) ocenjuje, da bo banka po 50-odstotnem odpisu grškega dolga potrebovala 1,2 milijarde evrov svežega kapitala.
Izvršni direktor Josef Ackermann, ki banko zapušča maja prihodnje leto, je za povečanje kapitala že napovedal prodajo oddelka upravljanja premoženja, s čimer bi banka lahko zbrala 3,3 milijarde evrov. Pri prizadevanju za nadaljnje izboljšanje kapitalizacije pa bi banka lahko naletela na določene ovire. Tveganju prilagojena sredstva so konec septembra znašala 337,6 milijarde evrov, pri čemer se poraja dvom, kaj danes sploh še predstavlja nizko tvegano naložbo. Po vsej verjetnosti ima Deutsche Bank res večino netveganih naložb v obliki nemških državnih obveznic, toda nekaj sredstev je prav gotovo tudi v francoskem, italijanskem in španskem dolgu, ki še zdaleč ni več tako netvegan, kot je veljalo še nedavno.
Poleg tega naj bi imele evropske banke tovrstnih naložb še enkrat več kot ameriške, saj povprečje količnika tveganju prilagojenih sredstev glede na bilančno vsoto v Evropi precej presega 30 odstotkov. V svetovnem merilu prav impresivni niso niti podatki o kapitalizaciji, saj imata ameriški banki JP Morgan Chase in celo Bank of America, katere šibko finančno stanje povzroča resne skrbi ameriškim oblastem, za okoli četrtino manj bilančnih sredstev, toda še enkrat toliko kapitala kot Deutsche Bank. Ker pa je ta močno prisotna na ameriškem trgu, se oblasti upravičeno bojijo, da se bodo evropske dolžniške težave prek nemške banke selile tudi čez lužo.
A nevarnost preti tudi iz nasprotne smeri, saj je Deutsche Bank med štirimi največjimi skrbniki hipotekarnih poslov v ZDA. Med letoma 2004 in 2008, v času največjega napihovanja nepremičninskega balona, so namreč z izdajanjem in prodajo hipotekarnih vrednostnih papirjev pridobili okoli 32 milijard dolarjev sredstev, kakovost katerih pa je močno vprašljiva. Banki se torej postavlja pomembno vprašanje prihodnje strategije glede zagotavljanja zadovoljive finančne trdnosti. Še pomembnejše pa je vprašanje, ali ta bančni velikan predstavlja grožnjo celo svetovni finančni stabilnosti in v kateri smeri bodo potovale morebitne težave, iz Evrope v ZDA ali obrnjeno.
jernej.ogrin@guest.dnevnik.si
