Bivši zunanji minister je danes odgovarjal na vprašanja tožilstva, ki bremeni Sanaderja tudi za vojno dobičkarstvo, ker je bila Hrvaška v vojni v času, ko so potekala pogajanja s Hypo banko o 20 milijonih evrov posojila za nakup hrvaških diplomatskih predstavništev. Granić je dejal, da je poleti 1994 od svojega kolega, takratnega avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka dobil pisno priporočilo, naj se o posojilu pogovarjajo z "majhno regionalno ambiciozno banko" s Koroške. Hrvaški načrti o nakupu veleposlaništev so bili znani, še preden je Granić prevzel vodenje hrvaške diplomacije, ko je bil zunanji minister Zdenko Škrabalo.
Granić je danes dejal, da je o Mockovem pismu obvestil takratnega predsednika Franja Tuđmana, ki je prižgal zeleno luč za pogajanja o posojilu. Nato je Granić za glavnega pogajalca s koroškimi bankirji imenoval Sanaderja, ki je bil njegov namestnik in je govoril nemško, ker je dolga leta živel v Avstriji. Potem so iz Hypo banke potrdili pripravljenost, da bi Hrvaški odobrili omenjeno posojilo. Granić je pojasnil, da takrat na Hrvaškem ni bilo tujih bank in da so bile obresti hrvaških bank med 17 in 20 odstotkov. "Zato sva bila oba s Sanaderjem srečna, ko so iz Hypo banke pisno potrdili pripravljenost za posojilo," je izjavil Granić.
Sanader je oktobra 1994 pripravil srečanje s predstavniki banke na sedežu hrvaške diplomacije, na katerem je Granić po lastnih navedbah spoznal direktorja banke Wolfganga Kultererja. Takrat je Hypo banka izrazila pripravljenost, da bi odprla tudi podružnico na Hrvaškem. Granić je dejal, da sta se s Kultererjem še enkrat srečala v neki zagrebški restavraciji, in sicer leto pozneje oziroma ko je Hrvaška dobila posojilo. Pogovarjala naj bi se zgolj o razmerah v BiH, ker je Hypo banka nameravala vstopiti na trg v tej državi.
Vse o sojenju Ivu Sanaderju zbiramo na enem mestu.
Na vprašanje sodnika Ivana Turudića, ali ni bilo neprimerno za njegov takratni položaj, da se je srečal s predstavniki "neke majhne banke" in pojasnjeval stanje v sosednji državi, je Granić dejal, da je s tem srečanjem zgolj izrazil hvaležnost avstrijski banki za posojilo, ker je bila prva tuja banka, ki je to storila.
Pred Granićem je pričal tudi splitski podjetnik Robert Tafra, ki je potrdil, da je Sanader zahteval, naj ga seznani s hrvaškim izseljencem Eugenom Laxom, kar je tudi storil. Gre za osebo, ki naj bi v nekaj obrokih leta 1995 prejela omenjenega pol milijona evrov od Hypo banke. Tožilstvo trdi, da je Sanader zgolj izkoristil Laxovo ime, da bi prejel denar, ker so policijski grafologi ugotovili, da so bili podpisi Laxe na prejetih nakazilih ponarejeni.
Sanader je ostro zanikal Tafrove trditve, Turudić pa ga je večkrat opozoril, naj spoštuje sodišče in naj ne prekinja pričanja in "skače v besedo" sodniku. Sodišče je danes kot veljavni dokaz sprejelo tudi videoposnetek srečanja Sanaderja in predsednika madžarske energetske družbe Mol Zsolta Hernadija v neki zagrebški restavraciji oktobra 2009. Gre za dokaz tožilstva v drugi točki obtožnice proti Sanaderju, v kateri ga bremenijo, da je sprejel deset milijonov evrov od Mola za prepustitev upravljavskih pravic v podjetju Ina.
Štiriminutni videoposnetek so nato predvajali v sejni sobi. Na posnetkih je med drugim videti, kako Sanader na eni strani mize jemlje baterijo iz svojega mobitela in čez mizo podaja Hernadiju papir, na katerega je pred tem nekaj zapisal. Na posnetkih ni videti lastnika kemične družbe Dioki in Novega lista Roberta Ježića, ki je postal glavna priča tožilstva, potem ko je spregovoril o podkupnini Mola, ki naj bi bila delno nakazana na račun njegovega švicarskega podjetja.
Sicer pa želi tožilstvo z videoposnetki poudariti verodostojnost Ježićevega pričevanja o srečanjih Hernadija in Sanaderja. Ježić je preiskovalcem izročil tudi račune, s katerimi je potrdil, da je osebno plačal več tisoč kun za omenjeno kosilo in vrhunska vina. Današnje sojenje se je začelo z dveurno zamudo zaradi preplaha o podtaknjeni bombi na sodišču. Turudić je napovedal, da bodo postopek nadaljevali prihodnji četrtek, ko bo Granić nadaljeval svoje pričanje.
