Na predlog obrambe in ob nasprotovanju tožilstva je sodnik Ivan Turudić odredil premor, med katerim je sodni svet odločal o pričah in dokazih, ki jih bodo uvrstili v postopek. Nato je sledilo zaslišanje priče za prvo točko obtožnice, ki Sanaderja bremeni, da je sredi 90. let prejšnjega stoletja prejel pol milijona evrov nezakonite provizije Hypo banke.

Tožilka Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) Tamara Laptoš je dejala, da predsednik uprave Mola Hernadi ne more biti ne priča niti osumljenec, ampak zgolj obtoženec skupaj s Sanaderjem. Kot je dodala, je Madžarska zavrnila zaslišanje Hernadija s pojasnilom, da bi to ogrozilo madžarsko nacionalno varnost, sicer pa preiskava poteka tudi proti Hernadiju.

Sodnik je tožilko opozoril, da o tem, kdo bo obtoženec, odloča sodišče. Obramba je sicer za pričo v primeru Mola predlagala tudi predsednika sabora Luko Bebića, da bi pojasnil okoliščine odločanja o pogodbi z Molom v saboru in na predsedstvu HDZ. Pojasnil naj bi tudi ugotovitve parlamentarne preiskovalne komisije o privatizaciji Ine, ki je zaslišala tudi Sanaderja.

Za priče so predlagali tudi več članov Sanaderjeve vlade, med drugim podpredsednike Damirja Polančeca, Slobodana Uzelca in Božidarja Pankretića, pa tudi predsednika koalicijske Hrvaške kmečke stranke (HSS) Josipa Friščića. V klopi za priče želijo videti še nekdanjega tiskovnega predstavnika vlade in HDZ Ratka Mačka.

Osumljenec ne more biti hkrati priča

Sodnik je nato sprejel vse predloge dokumentov in prič obrambe, razen pričevanja Hernadija. Kot je pojasnil, je predsednik uprave madžarske družbe osumljenec v primeru Mola in ne more hkrati biti tudi priča. Tožilstvo načeloma ne nasprotuje pričam iz vladnih vrst, meni pa, da skuša obramba zavlačevati postopek s pričanji in dokumenti, ki niso relevantni za bistvo postopka, posebej zato, ker naj bi obstajali številni materialni dokazi proti Sanaderju.

Bivšega premierja bremenijo tudi vojnega dobičkarstva, ker je bil omenjeni sporni posel sklenjen med vojno na Hrvaškem. Bivši premier je vse obtožbe zanikal. Sanader je danes znova poudaril, da ni prejel nobene podkupnine Mola. "Zakaj bi nekdo podkupoval mene, ko pa sploh nisem vodil pogajanj niti sprejemal odločitev, ampak je bilo odločanje kolektivno?" je vprašal. Izrazil je prepričanje, da njegova vlada v pogajanjih z Molom naredila nič napačnega, sam pa pri odločanju ni zlorabljal avtoritete premierja.

"Dokazali bomo, da so člani vlade in predsedstva HDZ ljudje z integriteto, ki ne bi glasovali proti svojim interesom, ter da so bile pogodbe koristne za Hrvaško," je dejal. Poudaril je še, da je že 12 mesecev "nedolžen v priporu".

Sanader je sicer prosil za besedo, da bi zavrnil trditve osrednje priče tožilstva, direktorja kemične družbe Dioki in Novega lista Roberta Ježića, ki da se mu zgolj maščuje. Tožilstvo trdi, da je Sanader dolgoletnega prijatelja Ježića prosil, naj organizira prevzem desetih milijonov evrov Molove podkupnine preko Ježićevega podjetja v Švici.

Odvetnik: Obtožnica temelji na lažnih izjavah

Tudi Sanaderjev odvetnik Čedo Prodanović je danes zavrnil navedbe tožilstva in ocenil, da obtožnico "utemeljuje le na izjavah Ježića, ki pa niso resnične". Dodal je, da je Mol rešil Ino, ki je bila pred finančnim kolapsom, ter da so bile pogodbe med vlado in Molom koristne za Hrvaško, kot je to trdil bivši podpredsednik vlade Polančec.

Polančec je namreč vodil pogajanja z Molom, tožilstvo pa je pred začetkom sojenja odločilo, da bo priča in ne osumljenec v postopku, saj niso mogli dokazati, da je pomagal Sanaderju pri kaznivih dejanjih glede pogodbe z Molom.

Današnji narok so nadaljevali s pričanji Tomislava in Vladimirja Kurelca v primeru Hypo. V petek naj bi pričal tudi bivši hrvaški zunanji minister Mate Granić, ki je bil vodja hrvaške diplomacije v času, ko se je Sanader kot njegov pomočnik pogajal o 20 milijonih evrov posojila za nakup hrvaških diplomatskih predstavništev ter si od tega zagotovil domnevno nezakonito provizijo.